Nekoč je bila zima

1208-velika.jpg

Besedilo: Grega Sever
Fotografije: Sandi Jesenovec, Vlasta Simončič / Muzej novejše zgodovine Slovenije

December, januar in februar. Ti trije meseci na koledarjih že od nekdaj zaznamujejo sneg, led in mraz, ki seže do kosti. Meseci zime. A dandanes je drugače. Luže namesto snega na pločnikih in zvončki, ki zacvetijo že januarja, dajejo slutiti, da zima ni več tisto, kar je bila.

Občutek ne vara, podatki slovenske Agencije za okolje so neusmiljeni. V zadnjih 20 letih se je na ljubljanskih ulicah kar v šestih zimah sneg obdržal manj kot 14 dni. Tega si pred 50 leti sploh niso mogli predstavljati. Na Kredarici, kjer se višina snežne odeje ponavadi ustavi tam nekje pri treh metrih, je v zadnjem desetletju le trikrat nasulo več kot dva metra snega. Zime so vse bolj svetle – v Murski Soboti so od osamosvojitve vselej (razen v eni zimi) lahko uživali v več kot 200 urah sonca. To je bilo prej redkost. V istem obdobju je povprečna zimska temperatura
v Portorožu že štirikrat presegla 6° C – prej se to še ni zgodilo. V lanski zimi, ki je bila ena najtoplejših sploh, je bila povprečna temperatura v Novem mestu več kot 4° C, čeprav se drugače giblje okrog ledišča. Naj dvigne roko, kdor še dvomi o globalnem segrevanju ozračja!

Na srečo se v Sloveniji še nismo dokončno poslovili od pravih zim. Kljub neugodnim napovedim podatki kažejo, da za vsako zeleno zimo ponavadi prideta mraz in sneg – četudi le za kratek čas. Tako kot pred dobrim letom, ko je snežna ploha konec marca poskrbela za slabo voljo na cesti in za veselje šolarjev. A trenutno je pravi mraz na dopustu, zato se spomnimo, kako je bilo nekdaj, ko je bila zima še Zima.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.