Mesto nad rudnikom

11_06_v.jpg

Besedilo: Saša Petejan
Fotografije: Arne Hodalič

Mesto Idrija je eno najstarejših slovenskih industrijskih središč. Pred 500 leti so ljudi v globoko in tesno kotlino na zahodu Slovenije pritegnile skrivnostne srebrne kapljice. Zaradi velikih količin živega srebra sta tam kmalu zrasli dve mesti, drugo nad drugim. Sobivanje rudnika in mesta se je končalo z ustavitvijo proizvodnje rude v 70. letih minulega stoletja. Potem je življenje nad rudnikom postalo tvegano. “Z zasipavanjem rudniških rovov in vbrizgavanjem posebne mase preprečujemo, da bi se Idrija vdrla v zemljo,” pravi geolog Bojan Režun, ki usklajuje zapiranje drugega največjega rudnika živega srebra na svetu.

Leta 1986, ko je bila sprejeta odločitev o dokončnem zaprtju rudnika živega srebra, ni bilo resnejših razprav o onesnaževanju okolja in vplivih živega srebra na zdravje ljudi. Oblast tedanje države sta zanimala prenehanje nedonosnega rudarstva in ohranitev mesta nad njim. “Postali smo poligon za zapiranje slovenskih rudnikov in se učili ob delu,” pripoveduje Režun. Dve desetletji idrijskih izkušenj kažeta, da so nekdanji rudarji postali strokovnjaki za zapiranje rudnikov in da svoje delo opravljajo dobro. Toda to ni pravilo, ki bi veljalo v vseh rudarskih krajih.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.