Dr. Janez Potočnik

09_06_v.jpg

Besedilo: Grega Sever
Fotografija: Evropska skupnost

Svet je vse bolj požrešen. Poraba in cena energije dosegata rekordne vrednosti, zaloge fosilnih goriv se hitro manjšajo. V obdobju, ko je žeja po energiji eden glavnih dejavnikov geopolitičnih premikov, je sedlo za skupno mizo sedem držav partneric, ki si želijo boljši energetski jutri.

24. maja letos so se v Bruslju sestali predstavniki Evropske unije, ZDA, Rusije, Indije, Japonske, Kitajske in Južne Koreje ter s parafiranjem mednarodnega sporazuma končali štiri leta in pol trajajoča pogajanja. S tem sporazumom so postavili temelje projekta ITER (International Thermonuclear Experimental Reactor), ki obljublja nov, varnejši in trajnejši vir energije za človeštvo – učinkovito izkoriščanje fuzije, reakcije zlitja lahkih atomskih jeder. Projekt ITER (po slovensko ‘Pot’) so že označili za največji znanstveni poskus v zgodovini. Njegova cena je približno 4,5 milijarde evrov. Zagovorniki fuzije trdijo, da je to zadnja priložnost za človeštvo, da si po porabi zalog fosilnih goriv zagotovi trajen vir energije. Nasprotniki projekta pravijo, da je finančno tveganje preveliko, zagotovila, da bo ta metoda sploh kdaj primerna za množično uporabo, pa premajhna.

Evropsko unijo, ki je bila ena vodilnih sil pri udejanjanju projekta ITER, je na pogajanjih zastopal slovenski komisar za znanost in raziskave v Evropski komisiji dr. Janez Potočnik. Pojasnil nam je, zakaj je pametno vlagati v fuzijske raziskave in kaj nam lahko prinesejo.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.