O medvedih in ljudeh

05_07_v.jpg

Besedilo: Marjana Hönigsfeld Adamič
Fotografije: Marko Masterl

Odkar je človek preoblikoval dobršen del Evrope v kulturno krajino, je bilo na tej celini vse manj prostora za velike zveri: volka, risa in medveda. Ob koncu 19. stoletja so iz srednjeevropskih gozdov dokončno izginile – ohranile so se le v strnjenih, težko dostop nih gozdovih in na redko naseljenih območjih, kakršen je tudi slovenski dinarski kras. Od zgodovinske razširjenosti rjavega medveda, ki je naseljeval celotno Evropo, je ostalo bore malo. Postal je ogrožena, zdaj v Evropi in pri nas zavarovana živalska vrsta, ki smo jo dolžni ohranjati in skrbeti tudi za njeno življenjsko okolje. Prav medvedi kočevsko-notranjskih gozdov so najbolj “evropski”, saj njihov življenjski prostor sega najdlje proti srednji Evropi. Le odtod jih lahko njihove stare poti čez Alpe ponovno pripeljejo v Evropo – seveda le, če jim bomo ljudje to dovolili.

Še pred dvema desetletjema so bili vsi vstopi v kočevske gozdove med Mozljem in Kolpo zavarovani s cestnimi zapornicami. Zaprto za ljudi, odprto za živali – jelenjad, srnjad, divje prašiče, medvede, volkove in rise, jazbece in lisice … Na Kočevarje, nekdanje prebivalce več kot 800 hektarjev velikega območja, so spominjali le še ostarele jablane in imena z gozdom preraslih vasi: Ferderb, Verdreng, Pokštajn …

Danes zapornic ni več, toda mogočni kočevski gozdovi so še vedno skrivnostni, odmaknjeni, za večino ljudi zaviti v meglice strahu in spoštovanja. Ta skrivnostni svet je kraljestvo v celinski Evropi vedno redkejših živali, velikih zveri. Za največjo med njimi, medveda, so značilna tudi največja nasprotja: človeku je najbolj nevarna, hkrati pa uživa tudi največ naših simpatij, neprimerno več kot denimo volk. Skorajda ni otroka, ki ne bi odraščal s plišastim medvedkom, saj je postal sinonim za otroško igračo. Verjetnost, da bomo v gozdovih osrednjega življenjskega prostora velikih zveri v Sloveniji, na Kočevskem, Notranjskem, Dolenjskem ali v Trnovskem gozdu, srečali medveda, je veliko večja od verjetnosti, da bomo srečali volka ali risa, saj so vedenjski vzorci teh velikih zveri popolnoma različni. Ker je medved najpogostejši med trojico velikih zveri in se človeka ne boji, zbuja tudi največ nasprotij in napetosti.

 



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.