Zborovanja v Ljubljani

 slo_v.jpg
Besedilo: Marjan Žiberna     Fotografije: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V minulem stoletju so se na ulicah Ljubljane, ki je že v 19. stoletju postala neformalna prestolnica Slovencev, zvrstila številna množična zborovanja. Ljudje so se zbirali ob različnih priložnostih. Mnogokrat je šlo za trenutke, ki so bili tako ali drugače pomembni zanje, pa tudi za poznejšo slovensko zgodovino. Leta 1910 so se recimo zbrali, ko je skozi tedaj še glavno mesto dežele Kranjske zakorakal 17. pešpolk avstroogrske monarhije, eden tistih, ki so bili sestavljeni po večini iz slovenskih mož. Ko se je monarhiji leta 1918 čas iztekel, je prišlo medvojno obdobje države Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa krvavi čas druge svetovne vojne in potem obdobje, ko je bila Ljubljana prestolnica Slovenije; ta je bila seveda do osamosvojitve del pokojne Jugoslavije. Vsa ta obdobja so spremljala občasna zborovanja. Ljudje so se zbrali tako ob neslavni prisegi domobrancev leta 1944 kot tudi dobra štiri desetletja pozneje, ko so odločno izrazili svoje nasprotovanje aretaciji Janše, Borštnerja, Tasića in Zavrla, dogodku, ki je imel za osamosvajanje Slovenije izjemen pomen.

Številna zborovanja so potekala na sedanjem Kongresnem trgu (med letoma 1945 in 1990 se je imenoval Trg osvoboditve), katerega osrednji del je park Zvezda. Pred in med drugo svetovno vojno so bila pred uršulinsko (nunsko) cerkvijo, pozneje pa pred poslopjem univerze. Včasih so se ljudje zbirali tudi drugod in ob manj usodnih priložnostih, vse te dogodke pa so fotografi – nekateri so se že davno vpisali v slovensko zgodovino – skrbno ujeli v objektiv.

 



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.