Splavarjenje po slovenskih rekah

 

slovenska_velika.jpg

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografija: Arhiv muzeja novejše zgodovine Slovenije

Že v času Rimljanov so po Savusu, današnji Savi, pluli z različnim blagom naloženi
čolni in se ob pomoči živinskih vpreg, ki so jih vlekle, naloženi vračali tudi po toku navzgor. V 13. stoletju se je začelo na Dravi razvijati splavarstvo (flosarstvo) in se v 15. stoletju pojavilo tudi na Savinji in njenem pritoku Dreti ter na Savi. Smrekov in jelov les, večinoma posekan v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, so savinjski splavarji neobdelan ali obtesan, pogosto tudi razžagan na deske in letve, povezovali v splave. Na teh so prevažali še apno, lončarske in druge izdelke. Les so prodajali večinoma v krajih ob Savi na Hrvaškem; dobiček je bil tolikšen, da je po pričevanjih v Celje prvi avtomobil pripeljal kmet, lastnik velikih gozdov v Zgornji Savinjski dolini. Plavili so vse do izliva Save v Donavo pri Beogradu in v 19. stoletju celo do mesta Cernavoda ob Donavi, nedaleč od njenega izliva v Črno morje. Podobno podjetni so bili dravski flosarji, ki so večinoma na Pohorju posekani les plavili celo v večjih količinah kot savinjski. Splavarstvo je bilo pomembna gospodarska panoga, a je z začetkom druge svetovne vojne zamrlo. Povojni poskusi oživitve se niso obnesli. Spomin nanj danes ohranjajo s flosarskimi bali.

 



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.