Na planini

slo1_v.jpg


Besedilo: Ana Duša
Fotografije: Jošt Franko


Zadnja vas pod Krvavcem, kamniška stran. Na Svatenškovi kmetiji, tisti, katere zemljišče se s skoraj navpičnimi travniki zažira visoko v hrib, ženejo krave iz hleva.

Drugi junijski konec tedna je, noč s petka na soboto. Ura je pol dveh. V petek opoldne se je začela pašna sezona na Veliki planini, ki je 22 kilometrov oziroma dobrih pet ur hoda oddaljena od vasi. Doseči jo morajo, še preden pritisne dopoldanska vročina, zato se na pot odpravljajo sredi noči. Večina kmetov krave na planino vozi s traktorjem; Svatenškovi so med redkimi, ki jih še vedno ženejo peš.

Čreda je velika, v njej je 45 glav živine; večina je krav, nekaj je teličkov in telic. Preden se odpravijo, gospodar Andrej s kadilom hodi med živalmi, potem blagoslovi še palice tistih, ki bodo gnali. Njega med njimi ne bo – skupaj z ženo, ki je prav tako kot on že upokojena, se bo na planino odpravil z avtomobilom. Krave bosta do pastirskega naselja prignala zet Ciril in vnuk Gregor. Pred hišo ju že čaka nekaj izletnikov, ki bi radi gnali skupaj z njima, še več se jih priključi po poti – nekateri so kmetje in veterinarji, med njimi pa so tudi takšni, ki s kmetovanjem sploh niso povezani.

“Za doživetje gre, zato hodijo zraven. To je res nekaj najlepšega,” pravi danes 24-letni Gregor, ki je pot od vasi do planine s kravami prvič prehodil, ko je bil star sedem let; odtlej gre vsako leto zraven. Svatenškova kmetija je ena izmed 62, ki imajo pašno pravico na Veliki planini. S pašno pride tudi pravica do pastirske bajte in uporabe skupnih travnatih zemljišč. Tako je že vse od časov Marije Terezije. Takrat so bile pašne pravice kmetijam pod planino podeljene glede na njihovo velikost: na vsak grunt je padlo 12 pravic, pol grunta velike kmetije so jih dobile po šest, tiste s četrt grunta posesti pa po tri. Vsaka pašna pravica prinaša lastniku dovoljenje, da v sezoni, ki traja od junija do konca poletja, na planini pase po eno kravo; telice – odrasle krave, mlajše od dveh let – štejejo po pol pašne pravice, teleta za pašo ne potrebujejo dovoljenja. Kmetje, ki imajo več krav kot pravic, morajo za presežek glav vsako leto plačati pašni skupnosti.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.