Prvi predmeti

slo_v.jpg

Odkritje brona, čvrste zlitine bakra in kositra, na začetku bronaste dobe je omogočilo izdelavo novih vrst orožja, tudi mečev. V naslednjih treh tisočletjih, vse do iznajdbe ognjenega strelnega orožja ob koncu srednjega veka, so bili meči nepogrešljivo napadalno orožje. Meč iz Jabelj sodi med najstarejše evropske meče, podobni so znani severno od Alp in v osrednjem Podonavju. V tistem času je bil vsak meč samosvoj obrtniški izdelek. To zaradi umetelnega geometrijskega okrasa velja tudi za meč iz Jabelj.

Zlati našivek iz tenke pločevine je del zakladne najdbe z obale Blejskega jezera, sestavljene iz bronastega orožja, orodja in nakita. Med bronastodobnimi predmeti je našivek izjemna najdba in je najstarejši zlati predmet iz Slovenije. Primerljivi našivki so znani iz sočasnih zakladov v Podonavju, nekaj je bilo odkritih v bogatih ženskih grobovih v Porenju. Tudi mlajše, železnodobne obeske, našivke in diademe so pri nas odkrili v ženskih grobovih, kar kaže, da je bil zlati nakit v bronasti in železni dobi del ženske noše. V starejši železni dobi so ob bogatih grobnih pridatkih upodobitve človeških figur izjemne.

Bronasti kipec golega vojščaka z Vač z manjkajočo sulico v eni roki in s poudarjanjem spola kaže, da je bilo bojevnikom v halštatski družbi izkazovanje moškosti pomembno. Kipec je zanimiv tudi, ker nosi t. i. skledasto čelado, sestavljeno iz okroglih plošč, značilno za Dolenjsko z okolico v 8. in 7. st. pr. n. š. Je torej domač izdelek, narejen v zahtevni livarski tehniki “izgubljenega voska”, ki so jo že na začetku železne dobe obvladovali tudi domači livarji. Keramični trinožnik iz Kranja je bogato okrašen, na vrhu pa nosi posodo.

Dragocena najdba je kot podobni trinožniki v sredozemskem svetu rabila za oltar ob daritvenih obredih, med katerimi so železnodobni prebivalci Gorenjske v posodi najverjetneje zažigali kultna kadila. Glede na izdelavo je domače delo in izraz podobnih religioznih predstav, kot jih poznamo iz Homerjevih pesnitev za grški prostor. Iz grobnih gomil blizu Kučarja nad Podzemljem, kjer je stala pomembna belokranjska železnodobna naselbina, izvira keramična figurica konjička na kolesih . Morda je bil igračka, a podobnost z motivom trojanskega konja nemara ni naključna. Izdelovanju takšnih konjičkov sledimo na območju med Kavkazom, Ciprom, Kreto in južno Italijo od 14. st. pr. n. š., podzemeljski pa je časovno najbližji grškim in italskim izdelkom iz časa od 10. do 7. st. pr. n. š., kar se časovno ujema z nastankom slavnih Homerjevih epov.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.