November 2008 | Potovanje na konec noči

Besedilo: Verlyn Klinkenborg
Fotografije: Jim Richardson

Če bi se ljudje v soju lune in zvezd resnično dobro počutili, bi se vsi zadovoljni potikali naokrog v temi, polnočni svet pa bi nam bil prav tako domač, kot je brezštevilnim nočnim bitjem na našem planetu. Pa ni tako, saj smo dnevna bitja in naše oči so prilagojene s soncem obsijanemu življenju pri belem dnevu. To je temeljno evolucijsko dejstvo, četudi se večina od nas nima za dnevna bitja prav nič bolj, kot se imamo za primate, sesalce ali Zemljane. A le tako lahko pojasnimo to, kar smo naredili z nočmi: predrugačili smo jih, da so sprejemljive za nas,tako da smo jih napolnili s svetlobo.

Takšno poseganje v naravo bi lahko primerjali z zajezitvijo reke. Prinaša nam sicer koristi, a ima tudi negativne posledice – pravimo jim svetlobno onesnaženje – katerih učinke znanstveniki šele začenjajo preučevati. Svetlobno onesnaženje je večinoma posledica neustreznega oblikovanja virov svetlobe, zaradi katerega se umetna svetloba širi od svetil navzven in navzgor v nebo, namesto da bi bila usmerjena navzdol. Neustrezno zasnovana in izvedena osvetlitev razblini temo noči in temeljito spremeni količino svetlobe in ritem menjave svetlobe in teme, ki so mu prilagojena številna živa bitja, z nami vred. Tam, kjer se svetloba luči, ki jih je namestil človek, razliva v naravni svet, lahko prizadene nekatere vidike življenja, denimo selitve, razmnoževanje in prehranjevanje.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.