Februar 2009 | Glasovi iz kript

Besedilo: A. A. Gill
Fotografije: Vincent J. Musi

Palermsko letališče se imenuje Falcone-Borsellino. Zveni kot naslov kake ameriške policijske nadaljevanke iz 70. let minulega stoletja in nihče vam ne bo zameril, če ne veste, na koga se nanašata imeni. Bila sta neupogljivo pogumna sodnika, ki sta poskušala dokončno streti kremplje starodavnemu organiziranemu kriminalu na Siciliji. Oba so ubili.

Tu ne marajo razpredati o mafiji s tujci; to je neprijetna družinska zadeva, tako rekoč zasebna tragedija, ki se nas ne tiče. Sicilija je molčeč, skrivnosten kraj. To jasno začutite na počrnelih baročnih ulicah Palerma, prestolnice, kjer še vedno niso do konca počistili škode, ki so jo povzročile bombe ob izkrcavanju zaveznikov leta 1943. Čuječ, moški kraj, lep in neugoden.

Sicilska zgodovina je žalostna in pretresljiva romantična zgodba, kot mnoge druge v Evropi. Še krepko v 50. letih minulega stoletja so bili sicilski kmetje med najrevnejšimi v zahodnem svetu. Stoletja so se komaj preživljali, trpeli zaradi nenehnega krvnega maščevanja in rodbinskih sporov, krivic, izkoriščanja, umorov zaradi časti in surovih mafi jskih zakonov, vse to pa je obdajal vonj po cvetočih mandarinah in kadilu. Na Siciliji je kri kri – in kri tu že stoletja vpije po krvi.

 

  • Preverite svoje znanje o pogrebnih navadah in običajih po svetu v interaktivnem kvizu (besedilo je v angleščini).


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.