Februar 2009 | Arktika sredi Amerike

Besedilo: Neil Shea
Fotografije: José Azel

Mount Washington se položno in spokojno dviguje nad gozdovi New Hampshira, precej stran od opečnatih hiš, starih tovarn in mrzlih mest, a v resnici ni tako daleč, kot se zdi. Pravzaprav je čisto blizu. Poleti se je mogoče na vrh gore pripeljati celo z avtom. Če je dan jasen, z nje vidite do Atlantika. Pravijo, da je gora tako rekoč za vogalom. Zato na njej človek ne bi pričakoval nobene nevarnosti.

V resnici pa je lahko izjemno nevarna. V primerjavi z gorskimi vrhovi na zahodu ZDA je le malo višji hrib, vendar stoji na presečišču treh smeri, po katerih se pomikajo proti morju vremenske motnje in divjajo vetrovi. Čeprav je Mount Washington visok le malo več kot 1900 metrov, je največja ovira, ki stoji na poti ujmam, zato je ta vrh nekakšna atmosferska kritična točka, podobna skali sredi hudourniške struge, ob kateri se podivjana voda razpeni v bel pršec. Poleti se v Bele gore (White Mountains) odpravljajo milijoni obiskovalcev, a samo če je vreme lepo – to je, ponoči hladno in podnevi vroče, kakršno je navadno vreme v New Hampshiru poleti. Morda s kakšnim nalivom. Včasih tudi s točo. Poleti spominja gora na mravljišče, saj ljudje z vseh strani peš rojijo proti vrhu. Drugi se tja povzpnejo z zobato železnico ali pripeljejo po 12 kilometrov dolgi ovinkasti cesti. Na vrhu je parkirišče, pogosto prepolno hrumečih motornih koles. Tam so tudi okrepčevalnica, muzej, vremenska opazovalnica in velika razgledna ploščad.

Zima odžene množice. Prikaže se drugačen Mount Washington z vremenskimi razmerami, ki so med najbolj divjimi na planetu. “Ustavite se!” svarijo table. Stojijo ob poteh, ki vodijo navzgor, na območje nad gozdno mejo. “Pred vami je območje z najslabšim vremenom v ZDA. Mnogi so umrli zaradi podhladitve, tudi poleti. Če je vreme slabo, se vrnite v dolino.” Shladi se lahko do 30 stopinj pod ničlo, veter pa tuli med skalovjem. Na tej gori so aprila 1934 namerili svetovni rekord, saj je veter dosegel hitrost 372 kilometrov na uro. Pozimi ostane na vrhu, v varnem zavetju betonske vremenske opazovalnice, samo peščica vremenoslovcev in tehnikov, ki skrbijo za radijske oddajnike na vrhu gore.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.