Januar 2010 | Nemirni duhovi

Besedilo: Peter Hessler
Fotografije: Ira Block

V VASI SHUIQUAN GOU (‘DOLINI IZVIRA’) SO LJUDJE LE REDKO OMENJALI MRTVE IN NISO radi obujali spominov. “Ta kraj je bil vedno tako siromašen,” so rekli vaščani, če sem jih povprašal po starih časih, potem pa so obmolknili. Imeli so komaj kaj starih fotografij in vsega nekaj zapisov. V bližini je stal Veliki kitajski zid, pa še celo te impresivne razvaline niso vzbujale pretiranega zanimanja. Leta 2001 sem si v vasi najel bivališče, delno tudi zato, ker me je zanimala zgodovina tega območja, a sem kmalu spoznal, da so preteklost zgolj bežni utrinki. Vaščani so se kot večina Kitajcev zdajšnjega rodu osredotočali na današnje priložnosti: vse višje cene krajevnih pridelkov, razmah zidave, ki je v Pekingu, manj kot dve uri stran, odpiral nova delovna mesta.

Samo en dan vsako leto so se ozrli nazaj, aprila, med praznikom qingming. To kitajsko ime pomeni v prevodu “dan čiste jasnosti” in že več kot tisoč let ga praznujejo po vsej Kitajski, na različnih koncih različno. Čaščenje prednikov pa je celo še starejše. Pred več kot 5000 leti so kulture na severu Kitajske častile pokojnike z natančno predpisanimi obredi. Odmevi teh običajev so še vedno živi in prvo leto v vasi sem ob prazniku pospremil sosede na njihovem obrednem romanju na pokopališče.

Sodelovati so smeli samo možje. Vsem je bilo ime Wei in kak ducat članov tega razširjenega klana se je odpravil še pred svitom, krenili so na strmo goro za vasjo. Oblečeni v preprosta delovna oblačila so na plečih nosili ploske košare iz vrbovega protja in lopate. Niso klepetali in ne postajali, da bi si oddahnili. Bili so odločni kot kaka skupina delavcev – z orodjem na rami so težko stopali mimo marelic, katerih komaj odprti cvetovi so v jutranji polsvetlobi sijali kot zvezde. Po 20 minutah smo dosegli vaško pokopališče. Bilo je visoko na gori, kjer so bile preproste gomile urejene v ravnih vrstah. Vsaka vrsta je pomenila en rod in možje so se lotili dela v prvi vrsti ter uredili grobove nedavno umrlih – očetov in mater, stricev in tet. Opleli so gomile in na vrh nasuli sveže prsti. Pustili so posebna darila, denimo steklenico z alkoholom ali zavojček cigaret. In zažgali papirnat nagrobni denar za rabo na onem svetu, na bankovcih je bil vodni žig z napisom “Nebeška banka d. d.”.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.