Februar 2010 | Svetovi v malem

Besedilo: Edward O. Wilson
Fotografije: David Liittschwager


Kadar v zemljo zasadimo lopato ali od koralnega grebena odlomimo kos korale, temeljito posežemo v svet tamkajšnjih prebivalcev. Prestopimo mejo skritega sveta, ki ga poznajo le redki. V naši neposredni bližini, ob naših nogah in pod njimi, leži najmanj raziskan del površja našega planeta. Hkrati je ta njegov del najpomembnejši za obstoj človeka.

V vsakem habitatu, najsi bo na tleh, v drevesni krošnji ali v vodi, najprej opazimo velike živali – ptice, sesalce, ribe, metulje. A če pozorneje pogledamo, spoznamo, da jih po številnosti in pomenu daleč prekašajo manjša bitja. Med zelenjem leze in brenči nepregledna množica žuželk, kadar razgrnemo zemljo na vrtu, da bi kaj posadili, črvički in nedoločljiva bitja zvijaje se in drobencljaje iščejo zavetje. Potem so tu še nadležne mravlje, ki prigomazijo na dan, če po nesreči dregnemo v njihovo gnezdo, in bele ličinke hroščev, ki se zadržujejo med porumenelimi travnimi koreninicami. Če obrnemo kamen, jih najdemo še več: pajkom podobne živalice in neznani bledikavi žužki najrazličnejših oblik lazijo skozi prepletene nitke gliv. Drobceni hroščki se poskušajo skriti pred zaslepljujočo svetlobo, pasavčki pa se branijo tako, da se zvijejo v kroglice. Stonoge in dvojnonoge se stisnejo v najbližje špranje ali izginejo v črvinah.

Morda se na prvi pogled zdi, da vsa ta golazen in z njo naseljeni mali svetovi nimajo prav nič opraviti z ljudmi. Vendar so znanstveniki ugotovili, da velja ravno nasprotno. Skupaj z bakterijami in drugimi nevidnimi mikroorganizmi, ki plavajo in se naseljujejo okrog mineralnih zrn v tleh, so ti podzemni prebivalci srčika življenja na Zemlji.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.