April 2010 | Vojne za vodo

Besedilo: Don Belt
Fotografije: Paolo Pellegrin

Reka Jordan, svetopisemska reka, katere ime prikliče v spomin božjo spokojnost, ni prav za nikogar prispodoba miru na zemlji. Od živahno tekoče reke v zgornjem toku v bližini od vojne izmaličenih pobočij gore Hermon pa do spenjene kavno rjave brozge pri Mrtvem morju 300 kilometrov dolvodno se bojuje za preživetje v neprijazni soseščini – na prostoru, kjer znajo države rečni breg posejati z minami ali pa se spustiti v vojno za peščeno plitvino v ustju reke.

V tej vedno sušni pokrajini je bila voda od nekdaj dragocena, zaradi šest let trajajoče suše in vse številnejšega prebivalstva pa utegne postati novo jabolko spora med Izraelci, Palestinci in Jordanci, ki tekmujejo za ta življenjski vir. Zato je bil prizor nekega jutra julija lani še toliko bolj nenavaden. Trije znanstveniki z vojaškim spremstvom – Izraelec, Palestinec in Jordanec – so stali do kolen v reki Jordan. Bili so skoraj 65 kilometrov južno od Galilejskega jezera, pod nevarnimi ruševinami mostu, ki je bil zbombardiran med šestdnevno vojno junija 1967.

Pregledovali so reko za območno nevladno organizacijo Prijatelji Zemlje Bližnji vzhod (Friends of the Earth Middle East – FOEME), ki se posveča vzpostavljanju miru prek ravnanja z okoljem. Bil je žgoč dan na nekdanjem vojaškem območju, toda če je te može skrbelo, da bi dobili sončarico ali da bi jih pomendral kos odpadlega betona ali da bi stopili na mino, ki jo je povodenj zanesla niže dol po reki, so to dobro skrivali.

“Hej, Samer,” je rekel Sarig Gafny, izraelski ekolog v ohlapnem zelenem klobuku, “poglej si no tegale pikca.” Samer Talozi, visok, miren mlad okoljski inženir iz Jordanije, je čez ramo poškilil na drobnega nevretenčarja, ki ga je izraelski kolega zajel v steklen kozarec za vzorce. “Živ je!” je rekel smeje. “To pa je trdoživ rak!” Nekaj metrov stran je Banan Al Sheikh, krepak, dobrodušen botanik z Zahodnega brega, zamišljeno bredel po toku navzgor, medtem ko je ostril fotoaparat na cvetoče drevo med visokim trstičjem in drugimi obrežnimi rastlinami. “Pazi, kje hodiš, prijatelj,” je zaklical za njim Gafny, “in karkoli že počneš, ne stopi na vražjo mino.”



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.