Oktober 2006 | Posvečena območja

Besedilo: David Quamen
Fotografije: več avtorjev

Narodni parki so po večini rezultat odločnih, a nasprotujočih si skupnih hotenj, ki so muhasta, a hkrati preudarna, sebična, toda tudi požrtvovalna, vezana na en sam kraj, a hkrati svetovnega pomena. V nasprotju z denimo državno himno ali zastavo, ki imata jasen in enoznačen pomen, imajo narodni parki večstranski zemljepisni, biološki in gospodarski – pa tudi simbolni – pomen. Imajo svoje lastne prebivalce in jasno zarisane meje.

Prinašajo številne koristi, a so hkrati tudi dragi. Imajo zagovornike in včasih tudi nasprotnike. Drži se jih spoštljiv sloves krajev, ki jih je družba, da bi jih za vse večne čase obvarovala, posebej izbrala in izločila iz okolice. Ampak, kako dolgo je lahko za vse večne čase?

Triglavski narodni park

01-velika2.jpg

Matjaž Kačičnik

Besedilo: Saša Petejan
Fotografije: več avtorjev

Triglavski narodni park je v ključnem obdobju svojega razvoja. Da bi ga ohranili, potrebujemo strategijo razvoja, politično voljo in nov zakon.

Za župnika Jakoba Aljaža vemo, da je leta 1895 za pet goldinarjev kupil najvišji slovenski vrh Triglav, da bi ga obvaroval pred potujčevanjem. Toda župnik iz Dovja ni bil samo planinec ter graditelj planinskih koč in poti v Julijcih.

Na prelomu 19. in 20. stoletja, ko je vedno več planincev prihajalo v dolino Vrat, eno najlepših dolin Julijskih Alp, ki vodi popotnika do vznožja severne stene Triglava, je razmišljal o turistični strategiji. Natisnil je reklamo za najvišjo slovensko goro in poleg ponudil še “čisto okolico, divjo naravo, pristen gorski zrak,” piše pisatelj in novinar Ivan Sivec v knjigi Triglavski kralj.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.