November 2012 | Vikingi in ameriški staroselci

Besedilo: Heather Pringle
Fotografije: David Coventry

Nekaj pri nenavadnih nitih se ni skladalo. Patricia Sutherland je to takoj opazila: bile so tako čudno drugačne, tako mehke na otip. Niti vrvi so bile iz opuščene naselbine na skrajnem severnem koncu Baffinovega otoka, daleč nad severnim tečajnikom in severno od Hudsonovega zaliva. Tam so se pred približno 700 leti staroselski lovci greli ob svetilkah s tjulnjim oljem.

Mehke vrvi so zbegale že katoliškega misijonarja, ki je v 80. letih minulega stoletja iz istih razvalin izkopal na stotine drobnih predmetov. Vrv iz kratkih dlak kožuha polarnega zajca je bila kaj malo podobna živalskim kitam, ki so jih polarni lovci spletali v vrvi. Kako neki se je znašla tu? Stari duhovnik ni našel razlage, zato je skupek z drugimi najdbami vred pospravil v škatlo in poslal Kanadskemu muzeju civilizacije v Gatineau v Québecu. Minila so leta. Potem pa je nekega dne leta 1999 Patricia Sutherland, polarna arheologinja v tem muzeju, dala skupek pod mikroskop in opazila, da je nekdo kratke dlake spredel v mehko prejo. Starodavni prebivalci Baffinovega otoka niso niti predli niti tkali; oblačila so si šivali iz kož in krzna. Od kod bi torej lahko prišla ta sukana preja? Sutherlandovo so obhajali sumi. Ko je pred leti pomagala izkopavati vikinško kmečko hišo na Grenlandiji, je videla, da so sodelavci iz tal predilnice izkopali kosme podobne preje. Takoj je telefonirala arheologinji na Dansko. Čez nekaj tednov jo je izvedenka za vikinško blago obvestila, da so kanadski kosmi do pičice enaki preji, ki so jo izdelovale vikinške ženske na Grenlandiji. “Kar obstala sem,” se spominja.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.