Maj 2013 | Naš pregnojeni svet

Besedilo: Dan Charles
Fotografije: Peter Essick

N. Dušik.
Atomsko število sedem.Neopazen in brez okusa, pa vendar nam polni želodce.
Je bistven za kmetijstvo, ključen za obilje hrane v našem prenaseljenem, lačnem svetu. Brez te samosvoje prvine, ki se nerada veže z drugimi plini, ni fotosinteze – beljakovine se ne tvorijo in rastline ne morejo rasti. Koruza, pšenica in riž, hitro rastoče kulturne rastline, od katerih je odvisno preživetje človeštva, so med najzahtevnejšimi od vseh rastlin, če govorimo o njihovih potrebah po dušiku. Pravzaprav za uspevanje potrebujejo več dušika, kot jim ga lahko priskrbi narava.

Tu priskoči na pomoč sodobna kemija. V velikanskih tovarnah zajemajo čisti dušik iz ozračja ter ga z vodikom iz zemeljskega plina kemijsko pretvarjajo v reaktivne spojine, po katerih hlepijo rastline. Tako nastala dušična gnojila – po svetu jih vsako leto raztrosijo več kot sto milijonov ton – omogočajo obilen pridelek. Človeštva, kakršno poznamo danes, brez njih ne bi bilo. Na prsteh našega planeta po naravni poti preprosto ni mogoče pridelati dovolj, da bi vsem sedmim milijardam ljudi zagotovili prehrano, kakršne so vajeni.

V resnici skoraj polovica dušika v mišicah in organih našega telesa prihaja iz tovarn umetnih gnojil. Vendar ta sodobni čudež terja svoj davek. Dušik duši živalstvo v jezerih in estuarijih, onesnažuje podtalnico in celo segreva ozračje. Lačnemu svetu se obetajo milijarde novih ust, željnih z dušikom bogatih beljakovin. Koliko vode in zraka bomo še onesnažili zaradi potrebe po večji rodovitnosti polj?


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.