Maj 2013 | Lovci na elemente

Besedilo: Rob Dunn
Fotografije: Max Aguilera-Hellweg

Vsi kemijski elementi (različni atomi), ki obstajajo v naravi, so že davno odkriti. Kdor bi želel danes odkriti novega in s tem postaviti nov mejnik v raziskovanju snovi, bi moral tak element najprej pridobiti.

V glavni pisarni laboratorija v Dubni severno od Moskve, ki ga vodi Jurij Oganesjan, je 22. oktobra lani ob 9.29 zazvonil zvonec. V razpotegnjenem natrpanem prostoru, predeljenem s knjižnimi policami in tablami, je 12 jedrskih fizikov sedelo za mizami, založenimi s kupi dokumentov. Na nasprotni strani hodnika je prenovljen pospeševalnik sicer častitljive starosti s hitrostjo 108 milijonov kilometrov na uro izstreljeval atome kalcija v kos folije. Zvonjenje zvončka je sporočilo, da je bil eden od trkov uspešen: rodil se je nov atom. Tisti hip je bil to edini atom elementa z vrstnim številom 117 na Zemlji in šele 19. atom tega elementa doslej. Tudi drugi so nastali v tem laboratoriju in vsi so v hipu izginili. Po delčku sekunde tega prav tako ni bilo več. Dubno ob reki Volgi so po drugi svetovni vojni zgradili sredi gozdov – to je bilo novo mesto znanosti. Georgij Flerov, eden izmed snovalcev raziskav, ki naj bi Sovjetsko zvezo pripeljale do izdelave jedrskega orožja, je ustanovil laboratorij, pozneje pa je vodenje prevzel Oganesjan. Kmalu po začetku vojne je Flerov opazil, da znanstvene revije nenadoma niso več objavljale člankov ameriških in nemških znanstvenikov o radioaktivnih elementih. Posumil je, da razvijajo jedrsko bombo, in aprila 1942 o tem pisal sovjetskemu voditelju Stalinu. Ta je ruskim fizikom ukazal, naj jo razvijejo še sami. Flerov je bil za zasluge nagrajen z avtomobilom, dačo in, najpomembneje, laboratorijem v Dubni. Tam se je osredotočil na lov za novimi elementi.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.