Avgust 2013 | Podvodne skrivnosti Majev

Besedilo: Alma Guillermoprieto
Fotografije: Paul Nicklen in Shaul Schwarz

Na robu majhnega koruznega polja v bližini razvalin majevskega mesta Chichén Itzá, v borni senci tropskega drevesa, se je iz jame divje odbijal glas. “Lo vi! Lo vi!” je bilo slišati vzklike. “Videl sem jo, videl!” “Sí, es verdad! Da, res je!”

Podvodni arheolog Guillermo de Anda se je sklonil čez rob jame. Prepričati se je moral, ali res sliši, kar si je želel slišati že dolge mesece. “Kaj je res, Arturo?” Kolega arheolog Arturo Montero, ki je lebdel v vodi na dnu jame, mu je znova zavpil: “Zenitna svetloba! Res deluje! Pridi dol!” Potem je vzneseno zavriskal.

De Anda je nestrpno čakal, da bo prijatelj Montero ugotovil, ali je voda na dnu nevpadljivega cenoteja dva dneva v letu, 23. maja in 19. julija, ko je Sonce v zenitu, res delovala kot sveta sončna ura in časomer starih Majev. Takrat je Sonce natanko nad glavo in ne meče senc. Ker leži cenote le malo severozahodno od glavnega stopnišča El Castilla, slovite osrednje piramide v Chichén Itzi, in znotraj meja skrivnostnega mesta, je bilo de Andovo vprašanje še toliko bolj zanimivo.

Ali so pred stoletji majevski svečeniki prav v tem naravnem vodnjaku čakali, da bodo opazovali in popravili svoje meritve zenitne višine Sonca? Ali so prihajali sem ob suši, da bi zaskrbljeni darovali, in ob drugih priložnostih, da bi se zahvalili za obilno letino? Ali so verjeli, da je to kraj, kjer se srečujeta Sonce in darežljiva voda in omogočata življenje? Arheologa sta raziskovala ta in še druga vprašanja o odnosu majevskega ljudstva do njihovih bogov, njihovega svetega mesta in neverjetno natančnega koledarja.

De Anda, ki slovi kot izvrsten podvodni arheolog, je v cenoteju Holtún lahko delal le občasno in z minimalno denarja. Tudi Montero z Univerze Tepeyac v Ciudadu de Méxicu je bil pri udornici na lastne stroške. 23. maja je bil še v Méridi. Vodil je arheoastronomski seminar na Jukatanski univerzi, kjer je de Anda poučeval. Tistega jutra, dan po zenitu, sta se naposled odpravila do cenoteja. Začetek je bil katastrofalen – počila jima je guma, zmanjkovalo jima je bencina in še druge težave sta imela – tako da sta prišla k jami ravno, ko je bilo Sonce že tik pred zenitom. Samo še nekaj minut jima je ostalo, da sta se Montero in dodiplomski študent Dante García Sedano stlačila v potapljaško obleko in se vpela v varnostni pas. Skupina majevskih kmetov domačinov ju je spustila v jamo.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.