Januar 2007 | Podvodni zakladi Slovenije

Besedilo: Meta Krese
Fotografije: Arne Hodalič

“Začelo se je zelo nedolžno, v resnici pa gre za enkratno najdišče,” je prepričan arheolog dr. Andrej Gaspari, ko govori o raziskavah struge potoka Ljubija na Verdu. “To je eden naših največjih uspehov,” navdušeno zagotavlja.

Seveda se oba zavedava, da je bilo takih vrhuncev v slovenski arheologiji že veliko in še več jih čaka. In najbrž je prav zato arheologija tako privlačna veda: njena pripoved je neskončna kot Šeherezadina iz Tisoč in ene noči, njen glas prav tako umirjen kot pripovedovalkin, spanec pa kradejo pričakovanja, ki se prav tolikokrat izpolnijo, da arheologi – snovalci arheoloških pripovedi – vztrajajo pri njej.

Skrivnostna Ljubljanica

Prva reportaža slovenskega fotografa v reviji National Geographic!

Besedilo: Carol Kaufmann

Fotografije: Arne Hodalič

 

Več kot 1500 let so vojaki in okoliški prebivalci svoje dragocenosti metali v reko, ki je veljala za sveto. Arheologi želijo dognati, zakaj.

Ljubljanica je polna vznemirljivih ostankov preteklosti. V njej se jih skriva na tisoče – keltski kovanci, dragoceni rimski predmeti, srednjeveški meči – in vse to v dvajset kilometrov dolgem toku. Ljudje, ki so nekdaj živeli ob reki, ki se vije skozi Ljubljano, so se po njej prevažali in jo imeli za sveto.

Arheologi ne dvomijo, da je bilo res tako, saj je le na ta način mogoče pojasniti, zakaj so celi rodovi Keltov, Rimljanov in še zgodnejših naseljencev ob posebnih dogodkih ali v zahvalo, ker so zmagali v bitki, metali vanjo dragocenosti – veliko preveč, da bi bilo lahko vzrok naključje.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.