Februar 2016 | Netopirjev tihi let

Besedilo: Branko Čeak
Fotografije: Branko Čeak, Jože Maček

V obdobju osveščanja o posledicah tehnološkega razvoja se redkokatera človekova dejavnost lahko ogne preverjanju, ali in koliko prispeva k obremenjevanju okolja ter zadnje desetletje ali dve konkretno h globalnemu segrevanju in s tem k podnebnim spremembam. Letalski promet naj bi v ozračje prispeval 600 milijonov ton CO2 na leto, to pomeni nekaj več kot 1,5 % vsakoletne količine izpustov tega toplogrednega plina, ki so posledica človekovih dejavnosti. Napoved Langleyjevega raziskovalnega centra, ki pod pokroviteljstvom vesoljske agencije Nasa raziskuje vpliv letalskega prometa na okolje, da se bodo ti izpusti do leta 2050 petkrat povečali, sili znanost v resnejše analize in letalski industriji pošilja opozorilne signale. Poleg kemičnih sprememb ozračja so pod drobnogledom Langleyjevega centra zlasti posledice kondenzacijskih sledi, ki na nebu ostajajo za reaktivnimi letali na višini 9–13 kilometrov v obliki različno gostih “oblakov” zamrznjenih delcev.

Ti kot cirusi na podobnih višinah odbijejo malo Sončevega sevanja, Zemljinega toplotnega sevanja v nasprotno smer pa ne prepuščajo in s tem pospešujejo globalno segrevanje. Imamo kake druge možnosti? Primož Lajevec, pilot in generalni sekretar Letalske zveze Slovenije, na vprašanje, ali je pri razvoju alternativnih pogonov športnih letal opaziti znamenja premikov v zeleno smer tudi pri splošnem letalstvu, odgovarja: “Zelene rešitve so pomembne za ves svet, ker se z nekaterimi vodilnimi konji na tem področju izboljšuje celotna panoga – porablja manj goriva, proizvaja manj izpustov. Proces je počasen, a globalen, saj stara letala zamenjujejo nova. Res pa je, da pri razvoju bencinskih motorjev pač ni več prav veliko prostora za izboljšave v smislu zagotavljanja manj izpustov.” Kje v razvoju je več prostora za letenje, prijaznejše do okolja, vprašam Iva Boscarola, ustanovitelja tovarne letal Pipistrel, ki je v zadnjem desetletju na svetovni ravni glasnik sprememb, katerih cilj je zeleno letalstvo. “Letalstvo čaka še precej izzivov. Že desetletja sem prepričan o ustreznosti električnega pogona zaradi vseh prednosti, ki jih ima; ne le zaradi energetske učinkovitosti, ‘čistosti’ itd., ampak tudi zaradi lahkosti upravljanja.

Navsezadnje pa električni pogon naredi državo neodvisno od izvoznic fosilnih goriv.” Električno letalstvo je danes doseglo učinkovitost klasičnih pogonov v letalstvu izpred približno sto let, zato je uporabnost še zelo omejena. Tine Tomažič, vodja Pipistrelovega razvojnega inštituta, pravi, da mora električni pogon za vključitev v široko porabo v splošnem letalstvu izpolniti dva pogoja – povečati bo treba hitrost potovanja in karseda skrajšati čas polnjenja z energijo. Ena od mogočih rešitev je vodikova gorivna celica, ki električno energijo proizvaja in obide težavo s shranjevanjem. “Tehnologija je privlačna, če hočemo leteti daleč in ohranjati okolje čisto. Proces je hladen in učinkovitost v primerjavi z bencinom trikratna, edini izpust je nekaj kapljic vode. In ne pozabimo – nafte bo zmanjkalo, vodik pa je mogoče pridobivati iz morske vode. Cena vodika je primerljiva s ceno bencina, le gorivna celica je za zdaj še draga.”


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.