Oktober 2016 | Karibski kronski dragulj

Besedilo: David Doubilet in Jennifer Hayes
Fotografije: David Doubilet in Jennifer Hayes

Petnajst let je minilo od najinega zadnjega potapljanja v Kraljičinih vrtovih. Ob nizu koralnih grebenov in nizkih, povečini z mangrovami poraslih koralnih otočkov približno 80 kilometrov od kubanske obale sva takrat osupla odkrila neokrnjeno morsko divjino, prekipevajočo od življenja. Na Kubo sva se vrnila v nestrpnem pričakovanju, kaj naju v narodnem parku, ki danes obsega 2200 kvadratnih kilometrov, čaka po vseh teh letih. Med prvim potopom sva se spustila v obsežen “gozd” rogovilastih koral; vrsta je kritično ogrožena in v Karibskem morju že zelo redka.

Znašla sva se med gosto razraslimi koralami, vsa prevzeta ob pogledu na prašičevke in hlastače, ki so se živahno prerivali za prostor med širokimi vejami. Prav to sva upala, da bova našla! Bila sva v vodni časovni kapsuli, kot bi naju časovni stroj ponesel v svet koral, med katerimi mrgoli rib – v Karibsko morje, kakršno je bilo pred desetletji. Potapljač Noel López naju je povedel do globljega grebena, tam pa sva opazila štiri vrste kirenj, med njimi atlantsko orjaško kirnjo. Videti je bilo, da greben poseljuje še več velikih rib in morskih psov kot ob najinem prvem obisku.

Nekega jutra sva se podala med mangrove in zaplavala skozi potopljeni gozd, poln jat gavunov. Nekoliko dlje od obale sva se potapljala z desetinami elegantnih svilnatih morskih psov. Proti večeru sva se vrnila med mangrove in se v temno vodo potopila z močnimi žarometi. Sledila sva ameriškemu krokodilu. Bilo je naravnost neverjetno, da sva v enem samem ekosistemu, in to v enem samem dnevu, videla tako obilen plen in plenilce s konca prehranske verige. Kot je poudaril oceanolog Fabián Pina Amargós, ta oaza v oceanu bujno uspeva, ker Kuba dejavno varuje rezervat. Za zdaj v tem morskem ekosistemu še niso opazili beljenja koral. Vendar je zaradi segrevanja, zakisovanja morske vode in dviganja gladine morja izpostavljen enakim nevarnostim kot koralni grebeni drugod. Ker se bliža konec ameriškega embarga, bodo čari kubanskega morja zagotovo začeli privabljati več Američanov. Zato bo treba nujno najti ravnovesje med ekoturizmom in varstvom narave. Kubanci se dobro zavedajo, kaj imajo in kaj lahko izgubijo: živi kronski dragulj Karibskega morja.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.