Januar 2017 | Premislek o spolih

Besedilo: Robin Marantz Henig
Fotografije: Lynn Johnson

Že od mladih nog se počuti bolj fant kot dekle.
E. – sama je želela, da jo v tem prispevku tako poimenujemo – že kot otrok ni marala oblekic, všeč pa so ji bili košarka, rolkanje in video igrice. Ko sva se maja srečali v New Yorku, kjer je njena srednješolska govorniška ekipa sodelovala na zaključni prireditvi, je nosila po meri sešit suknjič in hlače znamke Brooks Brothers ter metuljčka iz svoje obsežne zbirke. Štirinajstletnica z zelo kratko pristriženimi rdečimi lasmi, žametno poltjo in lepimi obraznimi potezami je bila videti kot slavnostno odeti Peter Pan, ki ne more poleteti.

Pozneje tistega večera je poskušala najti pravo oznako za svojo spolno identiteto. Povedala mi je, da “transspolnost” ne ustreza povsem. Prvič, še vedno uporablja svoje rojstno ime in ji je všeč, da jo nagovarjam kot žensko. “Drugi trans otroci večkrat pripovedujejo, kako že od nekdaj vedo, da so se rodili v ‘napačnem’ telesu,” je dejala, “meni pa se zdi, da moram svoje telo samo nekoliko spremeniti, da bo bolj podobno telesu, ki ga potrebujem”. V mislih je imela telo, ki ne menstruira in nima prsi, obraz bolj izklesanih potez in “rdečkasto rjavo brado”. Mar to pomeni, da je E. trans fant? Ali dekle, ki je – kot pravi zase – “blazno androgino”? Ali pa zgolj nekdo, ki v celoti zavrača vpetost v tradicionalni spolni vlogi? Prav zato, ker v zadnjem času toliko govorimo o vprašanjih transspolnosti, se E. ni treba preprosto sprijazniti s tem, da si pač izbira hobije in obleke pobalinke, temveč lahko namesto tega prevprašuje svojo spolno identiteto.

Premislek o spolih

Transspolni so izpostavljeni zelo velikemu tveganju, da bodo ustrahovani, da bodo postali žrtev spolnega napada ali da bodo poskusili storiti samomor.

Trina (njeno ulično ime), zgoraj, se čez dan skriva, ponoči pa dela kot prostitutka – samo takrat se v ženskih oblačilih počuti varno. Kljub temu so jo že napadli s kislino, nožem, mačeto in pištolo. English (z rdečimi lasmi) in Sasha (prav tako ulični imeni) živita skupaj s Trino in drugimi v kanalu za padavinsko vodo v Kingstonu na Jamajki. Le nekaj dni po tistem, ko so bile posnete te fotografije, sta dve tolpi vse tamkajšnje stanovalce in vse njihove stvari polili z bencinom in zažgali. English in Sasha sta bili ranjeni.


Premislek o spolih

Po zaslugi te razprave imamo tudi natančnejše podatke o številu transspolnih Američanov (pri čemer se je število odraslih, ki so v državnih raziskavah uradno zabeleženi kot transspolni, v samo desetih letih podvojilo). Zavoljo nje smo priča tudi povečanemu številu cisspolno nenormativnih oseb (široka kategorija, za katero še v prejšnji generaciji ni bilo imena), povečanju števila osnovnošolcev, ki se sprašujejo, katerega spola so, in vse močnejšemu zavedanju, da so vsi ti ljudje izpostavljeni zelo velikemu tveganju, da bodo ustrahovani, da bodo postali žrtev spolnega napada ali pa da bodo poskusili storiti samomor. Razprava se nadaljuje, skupaj z njo pa se razvijajo tudi predstave o tem, kaj pomeni biti ženska ali moški, in pomeni izrazov, kot so transspolnost, cisspolnost, cisspolna nenormativnost, kvirspolnost, aspolnost oziroma katerakoli od več kot 50 oznak, ki so uporabnikom facebooka na voljo za izdelavo profila. Obenem znanstveniki odkrivajo tudi nove kompleksnosti v biološkem razumevanju spola.

ŠTEVILNI MED NAMI smo se že pri srednješolski biologiji naučili, da dojenčkov spol določajo spolni kromosomi in pika! Kromosomska kombinacija XX pomeni deklico, XY dečka. A kombinaciji XX in XY ne povesta vselej vsega. Danes vemo, da se različne prvine tistega, kar imamo za “moško” ali “žensko”, ne razporedijo vselej tako vzorno, da bi bile čisto vse kombinacije XX – z jajčniki, nožnico, estrogenom, žensko spolno identiteto in ženstvenim obnašanjem – na eni strani, vse kombinacije XY – testisi, penis, testosteron, moška spolna identiteta in možato obnašanje – pa na drugi strani. Možno je torej, da ima nekdo kromosomsko kombinacijo XX, a je po anatomiji, fiziologiji in psihologiji pretežno moški, prav tako pa je možno tudi, da ima nekdo kromosomsko kombinacijo XY, in je pretežno ženska. Vsak zarodek ima na začetku par preprostih organov oziroma protospolnih žlez, ki se približno v šestem do osmem tednu razvijeta v moške ali ženske spolne žleze. Spolno diferenciacijo navadno sproži gen na kromosomu Y, ki se imenuje gen SRY in povzroči, da se protospolni žlezi razvijeta v testise. Ker testisi nato začnejo izločati testosteron in druge moške hormone (ki se imenujejo androgeni), zarodek razvije prostato, modnik in penis. Če gena SRY ni, protospolni žlezi postaneta jajčnika in začneta izločati estrogen, zarodek pa razvije žensko anatomijo (maternico, nožnico in klitoris).


Premislek o spolih Kliknite na sliko za povečavo.

A delovanje gena SRY ni vselej tako preprosto. Lahko se namreč zgodi, da gena ni, oziroma je disfunkcionalen, zato zarodek s kromosomsko kombinacijo XY ne razvije moške anatomije in ga ob rojstvu opredelijo kot deklico. Včasih se ta gen znajde tudi na kromosomu X, zaradi česar zarodek s kromosomsko kombinacijo XX razvije moško anatomijo in ga ob rojstvu prepoznajo za dečka. Možne so tudi genetske različice, ki niso povezane z genom SRY. Ena takih je sindrom popolne neobčutljivosti za androgene, pri katerem se celice zarodka s kromosomsko kombinacijo XY zgolj minimalno odzivajo na signale moških hormonov ali sploh ne. Čeprav iz protospolnih žlez nastanejo testisi in zarodek ustvarja androgene, se moška spolovila ne razvijejo. Dojenček je videti ženskega spola, ima klitoris in nožnico in bo v večini primerov odraščal z občutkom, da je deklica. Kaj je torej ta dojenček? Je deklica, za kar se ima? Ali pa je zaradi kromosomske kombinacije XY – če testisov v trebušni votlini niti ne omenjamo – “v resnici” moškega spola?

Petintridesetletna Georgiann Davis se je rodila s sindromom popolne neobčutljivosti za androgene, a zanj ni vedela vse dotlej, ko je – pri skoraj 20 letih – na ta podatek naletela v svoji zdravstveni kartoteki. Za to, da ima kromosomsko kombinacijo XY, ji preprosto nihče ni povedal, še celo tedaj ne, ko so zdravniki – bilo ji je 13 let – to ugotovili in jo pri 17 letih poslali na operacijo, s katero so ji odstranili nespuščena moda. Starši so ji zamolčali resnični namen operacije in si skupaj z zdravniki raje izmislili jajčnike, na katerih naj bi se pokazale predrakave spremembe, zato naj bi jih bilo treba odstraniti. To z drugimi besedami pomeni, da so hčerki raje natvezili laž o tveganju za rakavo obolenje, kot da bi ji povedali po resnici, da je interseksualna in ima torej reproduktivno anatomijo in genetiko, ki ne ustrezata strogim definicijam moškega in ženske.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.