Avgust 2017 | Reševanje slonov

Besedilo: Ami Vitale
Fotografije: Ami Vitale

Od daleč je bilo ječanje slonje mladičke v stiski podobno bridkim tožbam človeka. Mladi samburujski vojščaki z dolgimi sulicami v rokah so sledeč zvokom pohiteli do širokega rečnega korita in našli žrtev. Mladička, globoko pogreznjena v moker pesek, se je ujela v enega izmed ročno izkopanih vodnjakov, posejanih po dnu doline. Viden je bil le še njen ozki hrbet – in rilec, ki se je kakor kobra zibal sem ter tja. Še pred letom dni bi možje slonico bržkone izvlekli iz vodnjaka, da ne bi onesnažila vode, in jo pustili poginiti. Tokrat so ravnali drugače: po mobilnem telefonu (zdaj ga ima že skoraj vsak tudi v najodročnejših delih Kenije) so poslali sporočilo v približno 10 kilometrov oddaljeno slonje zavetišče Reteti. Potem so posedli in čakali.

Zavetišče Reteti leži v 394.000 hektarov velikem, s trnastim grmičevjem poraslem naravnem rezervatu Namunyak v severni Keniji, na ozemlju staroselskih Samburujev. Rezervatu Namunyak zagotavlja denarno in svetovalno podporo tamkajšnja organizacija Northern Rangelands Trust. Sodeluje s 33 lokalnimi skupnostmi v prizadevanjih za izboljšanje razmer na področju varnosti, trajnostnega razvoja in varstva narave. Regija je domovina Turkanov, Rendilov, Boranov, Samburujev in Somalcev – ljudstev, ki so se še nedolgo nazaj krvavo spopadala med seboj za zemljo in naravne vire. Danes sodelujejo, da bi okrepila svoje skupnosti in poskrbela za ohranitev približno 6000 slonov, s katerimi sobivajo – včasih v ne prav bratskem sožitju. Rečna struga, ob kateri so se zbrali Samburuji, je bila videti suha in neizprosna, a je voda plitvo pod površjem. Sloni jo najdejo ob pomoči voha in samburujske družine so tam, kjer so sloni že kopali v strugo, izkopale ozke vodnjake. Iz njih zajemajo ta hladni, bistri, z minerali bogati eliksir. Vsaka družina skrbi za svoj vodnjak, ki je globok tudi do pet metrov. Ko Samburuji zajemajo vodo, prepevajo ritmičen napev, ki slavi njihovo živino; tako privabljajo živali k življenjskemu viru. V sušnih mesecih (februarju, marcu, septembru in oktobru) poglobijo svoje “pojoče vodnjake”, h katerim si prihajajo tešit žejo tudi sloni, ker drugje v presušeni pokrajini ne najdejo vode. Včasih jim zdrsne in padejo v izkopano luknjo.

Reševanje slonovMike Learka je segel po steklenički z nadomestkom za mleko, Naomi Leshongoro (desno) pa eno prazni v lačna usta.

Bojevnikom ni bilo treba dolgo čakati na prihod reševalne skupine iz zavetišča Reteti. Vodila sta jo Joseph Lolngojine in Rimland Lemojong, oba Samburuja. Možje so hitro obkopali vodnjak in ga razširili, da sta se lahko dva spustila k slonici in ji pod trebuhom pripela oprtnice. Zatem so reševalci, stokajoč od napora, slonico izvlekli iz mokre mivke. Nato je bilo treba spet čakati, a tokrat veliko dlje. Reševalci so upali, da se bo čreda vrnila k vodnjaku in da bo z mladičko, ko se bo znova pridružila materi in družini, vse lepo in prav. A po 36 tesnobnih urah je postalo jasno, da se upanje ne bo izpolnilo. Slonico so zavili v odeje, jo dvignili na vozilo in odpeljali v zavetišče. Zavetišče za osirotele slone Reteti leži v varnem zavetju polmesečasto oblikovanega gorskega grebena. Leta 2016 so ga ustanovili tamkajšnji Samburuji. Financirajo ga organizacije Conservation International, San Diego Zoo Global in Tusk UK. Zavetišče, ki zaposluje več kot 20 Samburujev, podpirata tudi kenijska služba za prosto živeče živali in organizacija Northern Rangelands Trust.

Prvi rešeni slon, samica Suyian, je vanj prispel 25. septembra. Oskrbniki nameravajo varovance, ki jih zaenkrat ni več kot deset, nekoč vrniti v naravo. Sasha Dorothy Lowuekuduk v Retetiju skrbi za prehrano slonov. Za oslabelo mladičko je takoj pripravila dvolitrsko steklenico nadomestka za mleko. Veterinarski tehnik Lolngojine jo je pregledal in ji rane namazal z antibiotičnim mazilom. Poimenovali so jo Kinya, po vodnjaku, v katerega je zdrsnila. Nad Retetijem nenehno visi negotovost in srce parajoči dogodki so tako rekoč del vsakdana. Številni mladički, ki ostanejo brez mater, ne preživijo. Kljub požrtvovalnosti, ki jo je zahtevalo reševanje Kinye, je tudi njo doletela enaka usoda. “Zelo nas žalosti, da je Kinya umrla,” je dejal Lemojong. “Potrudili smo se po najboljših močeh, da bi ji dali še eno priložnost za življenje.”


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.