April 2018 | Cassini-Huygens

Besedilo: Eva van den Berg
Fotografije: NASA, JPL-CALTECH

Če bi morali s čim manj besedami oceniti odpravo sonde Cassini-Huygens, bi lahko rekli le popoln uspeh! Na Zemljo je poslala dih jemajoče fotografije Osončja, meritve, ki jih je opravila, pa so nakazale možnost obstoja življenja na nekaterih Saturnovih lunah. Pri odpravi so moči združile tri vesoljske agencije: ameriška NASA (National Aeronautics and Space Administration), evropska ESA (European Space Agency) in italijanska ASI (Agenzia Spaziale Italiana).

Rezultat je velikanska količina podatkov, ki so že in še bodo pripomogli k pomembnim odkritjem, tem pa bodo sledile nove odprave, da bi potrdile, kar znanstveniki danes že slutijo: naš pogled na vesolje se bo v kratkem temeljito spremenil. Zgodba se je začela pred več kot 30 leti, ko sta si znanstvenika, vneta zagovornika mednarodnega sodelovanja, v telefonskem pogovoru razkrila nekaj zamisli. Prvi je bil kitajski astronom Wing-Huen Ip, takrat raziskovalec na nemškem Inštitutu Maxa Plancka za aeronavtiko (zdaj Inštitut Maxa Plancka za raziskave Osončja), kjer je načrtoval izstrelitev plovila, ki bi krožilo okoli Saturna.

CASSINI-HUYGENS Po malo manj kot 20 letih se je Cassinijeva odprava končala. Sonda je opravila še zadnji manever – namerno se je usmerila proti Saturnovi atmosferi in tam zgorela. Znanstveniki so jo tja usmerili, da ne bi nemara padla na katero od lun in jo onesnažila.

Na drugi strani žice pa je bil francoski znanstvenik Daniel Gautier; malo pred tem pogovorom je francoski vesoljski agenciji CNES (Centre National d’Études Spatiales) predstavil zamisel o pristajalnem modulu, ki bi vstopil v atmosfero Titana (največje Saturnove lune) in pristal na njegovem površju. Ip je predlagal, da bi odpravo poimenovali po Giovanniju Cassiniju, italijanskem astronomu, matematiku, inženirju in direktorju Pariškega observatorija od leta 1671 pa vse do smrti leta 1712. Cassini je med drugim odkril štiri Saturnove lune (Japeta, Diono, Rejo in Tetijo) in prvi opazil vrzel v njegovih kolobarjih.

Odprava, za katero naj bi razvili in izdelali večje plovilo Cassini in manjšo raziskovalno sondo Huygens (poimenovano po nizozemskem astronomu Christiaanu Huygensu), naj bi bila skupinska naloga. ESA je prevzela načrtovanje in izdelavo sonde, NASA naj bi zgradila plovilo, pri ASI pa naj bi izdelali Cassinijevo velikansko anteno. Zelo draga in znanstveno ter tehnološko izjemno zahtevna odprava je bila večkrat tik pred tem, da jo odpovejo. In čeprav so se v zadnjem hipu pokazale še mehanske okvare in so zaradi vremenskih nevšečnosti izstrelitev preložili, je 15. oktobra 1997 nosilna raketa Titan iz Cape Canaverala na Floridi sondo Cassini in raziskovalno sondo Huygens ponesla na pot proti Saturnu.

CASSINI-HUYGENS Cassini leti nad severno poloblo Saturna, planeta, 764-krat večjega od Zemlje.

Sedem let sta potovali do tja, nadaljnjih 13 let pa sta uspešno raziskovali planet in njegove številne lune. Sonda Cassini je bila s 6,7 metra višine, malo več kot štirimi metri širine in težo 5712 kilogramov ena najtežjih, kar so jih kdaj poslali v vesolje. Da bi prepotovala dolgo pot do Saturna s kar najmanjšo količino goriva, je potrebovala gravitacijsko pomoč drugih planetov. Zato je bila za izpeljavo načrta poleta nujna točno določena razporeditev vpletenih planetov. Sonda je tako dvakrat letela mimo Venere, enkrat pa mimo Zemlje in Jupitra (v tem vrstnem redu), da je pridobila dovolj veliko hitrost, potrebno za pot do Saturna, okoli katerega se je utirila 30. junija 2004.

Malo manj kot šest mesecev pozneje, za božič tistega leta, se je 2,7 metra velika in 318 kilogramov težka raziskovalna sonda Huygens odcepila od Cassinija in 14. januarja 2005 pristala na Titanu; po pristanku je delovala še 72 minut in ves čas pošiljala fotografije in podatke, pridobljene z meritvami, Cassiniju, ta pa jih je pošiljal naprej na Zemljo. Pet odstotkov Titanove atmosfere sestavlja metan, za katerega se zdi, da ima tam podobno vlogo kot voda pri nas na Zemlji. Čeprav je na luni temperatura kar 179° C pod ničlo, je Titan po marsičem podoben mladi Zemlji. Zbrani podatki, ki so jih analizirali raziskovalci s Cornellove univerze v ZDA, so pokazali, da se v gosti atmosferi pod vplivom Sončeve svetlobe tvorijo molekule vodikovega cianida. Odkritje je takoj sprožilo ugibanja o morebitnem obstoju primitivnega življenja. V 13 letih raziskovanja je Cassini razkril številne dotlej neznane lastnosti Saturna, ki je kar 764-krat večji od Zemlje. Odkril je številne nove lune, med njimi Metono, Paleno, Anto, Dafnisa in Egeona. Fotografiral in raziskal je veličastni polarni sij in velikanske hurikane, ki divjajo na južni planetovi polobli. Največji med njimi ima premer kar 8000 kilometrov!


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.