September 2018 | Ogroženi papagaji

Besedilo: Christine Dell’Amore
Fotografije: Joel Sartore

Včasih se po bujno zaraslem aviariju v Ptičjem parku ob reki Umgeni razlega oglašanje pevke, ki se upeva. Katera primadona je to? Papagajka po imenu Molly. Modročela amazonka se je pri nekdanji lastnici naučila peti lestvice. Številne papagaje iz tega živalskega vrta in vzrejališča v Durbanu v Južnoafriški republiki so rešili, potem ko so se jim ljudje, ki niso bili pripravljeni na lastništvo velikih, zahtevnih ptic, odrekli.

A papagaji niso samo hrupni niti zgolj uničevalni; nekateri so bistri kot triletniki in posamezni doživijo celo 80 let. Želji, da bi imeli papagaja – okoljevarstveni ekolog Stuart Marsden jim pravi “ljudje ptičjega sveta” – se je včasih prav nemogoče upreti. Te nadvse družabne in inteligentne ptice znajo z lastnikom splesti trdne vezi, ki temu veliko pomenijo. Če k navedenemu prištejemo še sposobnost, da posnemajo človeški glas, ni naključje, da veljajo za najbolj priljubljene ptičje hišne ljubljenčke na svetu.

Toda priljubljenost jim pri nekaterih stvareh škoduje. Kljub učinkovitim programom vzreje po svetu jih še vedno veliko nezakonito odvzamejo iz narave. Eden izmed razlogov za to je, da so postali zanimivi za nezakoniti organizirani kriminal, ki iztrži milijarde dolarjev s preprodajanjem živali, kot so sloni in nosorogi. Avstralski veliki kakadu doseže na črnem trgu ceno 30.000 dolarjev. Nezakonita trgovina s papagaji je v Latinski Ameriki in na Karibih, kjer je zakonodaja ohlapna ali pa jo je težko izvajati, povsem neobrzdana.

Ogroženi papagaji Samec rdečeperute papige, ki jo najdemo v Avstraliji, Indoneziji in na Papui Novi Gvineji, se že tako ali tako zdi vpadljiv, toda paleta barv, ki jih bržčas vidijo samice, je še bolj kričeča. Tako kot številne druge ptice tudi ta vrsta zaznava ultravijolično svetlobo. Peresa nekaterih papig so v tej svetlobi fluorescentna, iz česar je mogoče sklepati, da te ptice uporabljajo celoten spekter svetlobnih valovnih dolžin, da komunicirajo z morebitnimi godnimi samci.

“Če papagaja kupiš v ZDA, je 99-odstotno verjetno, da so ga vzredili v ujetništvu,” pravi Donald Brightsmith, zoolog s teksaške univerze A & M, ki je v Peruju preučeval are. “V Peruju, Kostariki ali Mehiki pa je 99-odstotno verjetno, da je bila ptica odvzeta iz narave.” Povpraševanje po domačih živalih je skupaj z izsekavanjem gozda in izgubo življenjskega okolja poglaviten razlog za ogroženost papagajev.

Po Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi vrstami (CITES) so od približno 350 vrst vse razen štirih upravičene do varovanja. Daleč najbolj zaželena vrsta je sivi jako, ki je najboljši govorec od vseh. Po podatkih iz konvencije so v zadnjih štirih desetletjih iz 18 držav, kjer živijo jakoji, nezakonito izvozili vsaj 1,3 milijona teh ptic. Še stotisoče drugih je domnevno poginilo med prevozom ali pa so jih izmaknili iz deževnih gozdov Zahodne in Srednje Afrike.

Središče te trgovine je Južnoafriška republika, od tam izvozijo več jakojev kot iz katerekoli druge države. Nekdaj je bilo največ naročil zanje iz ZDA in Evrope, a je na teh trgih iz strahu pred ptičjo gripo in zaradi zakonodaje, ki omejuje trgovino s pticami, povpraševanje usahnilo. Zdaj zapolnjuje praznino Bližnji vzhod. Južnoafriška republika je leta 2016 na to območje izvozila na tisoče sivih jakojev.

Ogroženi papagaji Afriški sivi jako se nauči govoriti podobno kot majhen otrok – s premiki jezika natančno posnema glasove, ki jih sliši. S poskusi so znanstveniki pokazali, da Alex, jako, ki živi v ujetništvu in slovi po bistrosti, razume pojem ničle.

Istega leta so sprejeli sporno odločitev, da sivega jakoja uvrstijo v Dodatek I. konvencije CITES, v katerega so uvrščene vrste, ki jim grozi izumrtje. Če želijo rejci še naprej prodajati te ptice v tujino, morajo inšpektorjem CITES dokazati, da so bile vzrejene v ujetništvu, ne odvzete iz narave. Mladiči, vzrejeni v ujetništvu, imajo na nogi nesnemljiv identifikacijski obroček. Ker so se nezakoniti preprodajalci morda naučili obročkati divje ptice, ni vedno lahko razlikovati med tistimi, ki so bile vzrejene v ujetništvu, in tistimi, ki so bile odvzete iz narave. Nemara pa le imamo rešitev za to. Genetiki z južnoafriške Univerze KwaZulu-Natal upajo, da bodo razvili metodo ugotavljanja, ali je bila ptica odvzeta iz narave ali vzrejena v ujetništvu, utemeljeno na genski analizi; to naj bi jim uspelo z ugotavljanjem različnih genskih profilov.

Tako delo z DNK bi omogočilo test, pri katerem bi vzreditelj, kupec živali ali letališki inšpektor na kraju samem ptici odvzel vzorec in ugotovil, od kod žival prihaja. Podobno bi bilo mogoče s kemijsko izotopsko analizo perja papig ugotoviti, s čim so se hranile, saj je iz tega mogoče ugotoviti, od kod prihajajo. V zadnjih letih je bil, kar zadeva trgovino s papagaji, dosežen spodbuden napredek: SaudovaArabija in Združeni arabski emirati – državi, ki sta sprva zavračali uvedbo omejitev CITES – sta se zdaj javno zavezali, da ne bosta več uvažali sivih jakojev, odvzetih iz divjine.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.