Jane Goodall

Ljudje smo sami sebe postavili na piedestal: ustvarjeni po božji podobi, tuzemski gospodarji stvarstva, popolnoma drugačni od “navadnih” živali. Tako smo vsaj mislili. Jane Goodall pa je z izjemnimi dognanji na podlagi raziskovanja prosto živečih šimpanzov v narodnem parku Gombe v današnji Tanzaniji pomembno omajala to samovšečnost. Z odkritjem nepričakovanih vedenjskih podobnosti med šimpanzi in ljudmi je nadaljevala revolucijo, ki se je začela s Kopernikom in Galilejem ter naglo napredovala s Charlesom Darwinom: Zemlja zaradi nje ni bila več v središču vesolja in človek se je moral odpovedati svoji sveti osami. Goodallova nam je pomagala spoznati – dolgo, preden so to potrdile genetske primerjave – da je vrzel med šimpanzi in ljudmi precej ožja, kot smo si predstavljali. Najbližji živi sorodniki šimpanzov niso gorile. Ljudje smo. Ni mogla živeti večno – a njen vpliv bo trajen in neizbrisen.

Življenje Jane Goodall je ugasnilo oktobra v Los Angelesu med enim njenih številnih predavateljskih popotovanj. Že od leta 1986, ko se je odločila opustiti znanstveno delo in je postala aktivistka, je potovala po svetu, predavala množicam, se neutrudno pojavljala v medijih, nagovarjala politične voditelje in se tiho srečevala s skupinami otrok, vse v prizadevanju, da bi spremenila človeška srca in človeško miselnost – da bi ljudi približala svetu narave in jih spodbudila, da z njim vzpostavijo bolj poglobljen odnos. Imela je 91 let. V dneh po njenem slovesu so poročali, da je umrla naravne smrti. To je nejasen, neoprijemljiv izraz, iz katerega ne razberemo tako rekoč ničesar – razen, da je bil človek star in da je življenje minljivo. Zveni nekoliko preveč negativno. Mislim, da bi prav tako lahko rekli, da se je njeno življenje dopolnilo.

“Sploh nisem vedela, kaj je etologija,” je Goodallova povedala leta 2010 v enem od najinih številnih pogovorov. “Kar nekaj časa je trajalo, preden sem dojela, da to preprosto pomeni preučevanje vedenja živali.” A ko je prišla v Gombe, je bila pozorna in potrpežljiva opazovalka in šimpanzi so ji postopoma začeli zaupati. Zato je lahko opazovala vedenje, kakršnega znanstveniki dotlej niso poznali. V zgolj nekaj mesecih se je dokopala do treh zelo pomembnih odkritij: da šimpanzi uporabljajo orodje, da orodje tudi izdelujejo in da so lahko mogočni plenilci, ki za zadovoljitev potreb po mesu lovijo in ubijajo druge živali (denimo opice). V času, ko so fizični antropologi v tem, da je “človek izdelovalec orodja”, videli temeljno opredelitev vrste Homo sapiens in je javnost na šimpanze gledala kot na neškodljive, prijazne cirkuške klovne, so bila njena odkritja deležna velikega zanimanja. Leakey je znanstvenim kolegom ponosno pripovedoval o varovankinih dognanjih. Leta 1961 jo je društvo National Geographic Society prvič denarno podprlo.

Suhoparnim analizam in ustaljenim predstavam akademske etologije je nasprotovalo še eno od njenih spoznanj: da ima vsak šimpanz edinstveno osebnost. Nekateri so zaradi nje zasloveli po svetu: David Sivobradi (angl. David Greybeard), prvi šimpanz v Gombeju, ki se je odzval na njeno previdno približevanje; nasilnež Frodo; Flo, po besedah Goodallove najpomembnejša in najbolj priljubljena matriarhinja, kar jih je kdaj živelo v Gombeju. Te osebnosti in opažanja je prvič opisala na straneh revije že leta 1963, s svojimi zgodbami pa si je zagotovila mednarodno prepoznavnost.
K temu so prispevale tudi fotografije lepe mlade Angležinje, ki se je v afriškem gozdu spoprijateljila s človeku podobnimi opicami. Čeprav ni imela diplome, je lahko leta 1966 na Univerzi v Cambridgeu doktorirala iz etologije. Leta 1971 je njena knjiga V človekovi senci (In the Shadow of Man) o letih, ki jih je preživela v Gombeju, postala svetovna uspešnica. Ta po vsem svetu znana ženska je bila najplemenitejša med vsemi – druge je navdihovala, da sanjajo drzne sanje, da jim je iskreno mar za stvari, ki resnično štejejo, in da gledajo na naravni svet skozi prizmo medsebojnega sobivanja. Kljub avri, ki jo je obdajala, je bila preprosta. Človeška.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.