Če bi morali določiti lokacijo razpoke, ki razdvaja Pakistan – in hkrati morda tudi ves svet – bi bil najprimernejši prelaz Margalla 27 kilometrov zahodno od Islamabada.

Tam, kjer se pod apnenčasto steno sredi Pakistana srečujeta gorati zahod in dolina Inda, se stikata tudi starodavni in zelo različni civilizaciji. Proti jugovzhodu se razprostira neskončno, rodovitno nižavje Indijske podceline, svet poljedelcev s polji, razbeljenimi od sonca, ki se kopajo v živih barvah kot darovi nepredvidljivih bogov. Zahodno in severno od tam se razteza surovi, vetrovni gorski svet osrednje Azije – dežela brezkompromisnih pastirjev in jezdecev, ki se bojijo samo enega boga.

Tam se srečujeta tudi različni obliki islama: razmeroma sproščeni in strpni indijski islam ter togi afganistanski fundamentalizem. Pod površjem Pakistana ti nasprotujoči si sili meljeta druga drugo kot velikanski litosferski plošči in stresata ves planet, da žvenketajo čajne skodelice od Lahoreja do Londona in od Karačija do New Yorka.

Odsev te delitve je tudi spopad med zmerneži in ekstremisti v današnjem Pakistanu, ki ga lahko razumemo kot svojevrstno metaforo spopada med muslimani na globalni ravni.