Za enakopravnost

dr. Alenka Zupančič
S filozofinjo dr. Alenko Zupančič, ki spada v mednarodno uveljavljeno “ljubljansko šolo” (poleg dr. Slavoja Žižka in dr. Mladena Dolarja), smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih enakopravnosti spolov. V pogovoru smo se osredotočili na razmere pri nas.


Naj vam najprej postavimo osebno vprašanje. Ste znanstvenica, zanima nas, ali so vas moški kolegi zaradi spola kdaj obravnavali drugače kot moške, slabše?

Ne, nikoli. Je pa res, da od tod neposredno ni mogoče izpeljati nobenega splošnega nauka. Okolje, kjer delam – in s tem ne mislim le Filozofskega inštituta ZRC SAZU, kjer sem zaposlena, ampak tudi druge tesne sodelavce doma in v tujini – je v tem pogledu že načeloma nekakšna avantgarda. Kar je logično: sistematični razmislek o vprašanjih svobode, emancipacije, enakopravnosti ipd. je v osrčju nemške klasične filozofije, s katero sem začela filozofsko raziskovanje. Nadaljuje se v tistih tokovih sodobne filozofije, s katerimi se največ ukvarjam. Potem je tu še psihoanaliza, ki je zame eno ključnih polj razmišljanja. Tu že od samega začetka glede vprašanja, ali so ženske lahko analitičarke, za Freuda ni bilo nobenega dvoma. To se mu je zdelo popolnoma samoumevno. Čeprav je živel v času, ko – ne pozabimo – ženske marsikje na Zahodu še niso imele volilne pravice.

Kakšen je po vašem mnenju položaj žensk v slovenski znanosti?

Ženske na splošno pestijo podobne težave kot moške (pomanjkanje in nestanovitnost financiranja, vse večja prekarnost med mladimi) – in to najbrž pomeni, da je položaj žensk “dober” v smislu, da je primerljiv s položajem moških. Vendar tudi tu nimam pregleda nad celoto slovenske znanosti, morda je v nekaterih segmentih zelo drugače. Akademija znanosti izstopa z maloženstvom, a hkrati je res, da človek od takšnih institucij to kar nekako pričakuje. Da niso avantgarda, ampak se premikajo bolj počasi, mukoma.

Kako je z enakopravnostjo spolov v Sloveniji nasploh? Kje stvari še šepajo in je dominantni odnos moških, morda povsem latentno in celo nezavedno, še vedno prisoten?

Slovenija ima številne socialne in institucionalne mehanizme, ki delujejo v prid enakopravnosti žensk. Vse skupaj se seveda začne že pri osnovah: enakost pred zakonom, univerzalni dostop do zdravstvenega varstva, dostop do izobrazbe, možnost načrtovanja družine, možnost zaposlitve in s tem ekonomske neodvisnosti, urejen porodniški in starševski dopust, urejeno in splošno dostopno organizirano varstvo otrok … Vse to so temelji enakopravnosti spolov, njena hrbtenica, ki je praviloma nevidna, jo pa drži pokonci. Enakopravnost niso samo “enake možnosti” v svoji bolj spektakularni in vidni različici (ali so ženske lahko pilotke in astronavtke), na katero se včasih preveč osredotočamo. Obstajati mora predvsem kot možnost samih teh možnosti. Sicer pridemo zgolj do izjemnih zgodb o uspehu, slavimo ženske, ki so premagale vse ovire, ovir pa nismo odstranili. Bolj kot statistična neenakost zastopanosti spolov v nekaterih segmentih družbe me zato skrbi krhanje, celo rušenje nekaterih prej naštetih temeljev. Univerzalni dostop do zdravstva, šolstva, starševskega dopusta, zaposlitve …

Več si preberite v novembrski številki revije National Geographic Slovenija.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.