Maj 2007 | Urbano srce Indije | Spomini s terena

Spomini fotografa Jonasa Bendiksna iz Dharavija

Najboljši

Imenitno je bilo preživljati čas z družinami iz Dharavija v njihovih domovih. Tako sem dobil priložnost, da resnično spoznam tamkajšnje ljudi in različne podrobnosti, ki zaznamujejo njihov vsakdan. Vsekakor izjemna izkušnja glede na ponavadi površne stike z domačini med fotografskimi nalogami.

Najslabši

\

Jonas Bendiksen

Čeprav sem pričakoval težave, nisem vedel, da mi bo indijska birokracija tako grenila življenje.  Ko sem urejal dovoljenja za fotografiranje v šolah, so uradniki še dodatno zavlačevali. Razlog, da so mi na vse načine poskusili preprečiti vstop, sem spoznal šele potem, ko mi je končno uspelo – bilo jih je sram razmer v javnem šolstvu.  Po tleh je bil razlit urin, školjke so poplavljale in v eni sami učilnici se je brez stolov gnetlo 70 otrok. Dejstvo, da se to dogaja v gospodarski prestolnici Indije, je bilo še posebej šokantno.

Najbolj nenavaden

Fotografiral sem praznik Ganpati, ki je posvečen priljubljenemu slonjemu božanstvu Ganešu. Veseljaki so na ta dan povsod posipali rdeč prašek tikka, jaz pa sem se pomešal med njih, iščoč boljše kote za fotografiranje. Nemudoma so udeleženci namesto drug po drugem začeli metati prašek name – od glave do pet sem bil posut z živordečo barvo, za nameček pa so dodobra zasuli tudi moj fotoaparat. Bilo je zelo zabavno, toda cel naslednji dan sem porabil za čiščenje vsakega delca fotoaparata. Rdeča kaša je polzela iz prav vsake špranje! Moj fotoaparat še danes “pušča” prašek tikka in me tako spominja na praznovanja v Dharaviju.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.