Junij 2018 | Rane v Kašmirju
Besedilo: Rania Abouzeid
Fotografije: Cédric Gerbehaye
Kliknite na sliko za povečavo.
Indijske varnostne sile s tem orožjem zatirajo nemire, ne da bi ubijale, a s šibrami vendarle pohabljajo ljudi. Težave v Kašmirju so stare vsaj toliko kot Indija in Pakistan, ki sta nastala leta 1947. Odtlej sta bili državi dvakrat v vojni zaradi tega himalajskega območja z večinsko muslimanskim prebivalstvom, ki si ga v celoti lastita obe, a si ga delita. Tam ima interese tudi Kitajska, ki nadzira skoraj petino Kašmirja. Indijski del, zvezna država Jammu in Kašmir, je edina indijska zvezna država, v kateri je muslimanov krepko več kot hindujcev – približno 68 odstotkov proti 28 odstotkom – preostali so sikhi, budisti in kristjani. Številni Kašmirci si že desetletja želijo neodvisnosti, drugi so privrženi Pakistanu ali Indiji in si želijo, da bi Kašmir postal del prvega ali druge. Od leta 1989 se ozemeljski spor zaostruje zaradi delovanja militantnega krila kašmirskega gibanja za odcepitev. Indijska vlada ima oborožene upornike za teroriste in se spopada z njimi z vojaškimi in paravojaškimi enotami, med katere sodi Osrednja rezervna sestava policijskih sil (CRFP).
Očeta teh deklic, ki menita, da so halucinacije, glavoboli in omedlevice, za katerimi trpita hčeri, oblika posttravmatske stresne motnje, sta poiskala pomoč zanju pri tradicionalnem zdravilcu.
Spor je terjal že približno 40.000 življenj (po indijskih podatkih) ali skoraj 95.000 (po trditvah kašmirskih borcev za neodvisnost). Od julija 2016, ko je smrt priljubljenega borca v spopadu z vladnimi silami pognala Kašmirce na ulice, so v bolnišnici zaradi očesnih poškodb obravnavali vsaj tisoč žrtev šibrovk. Čeprav občasno povsod po Indiji potekajo protesti zaradi takih ali drugačnih težav, indijska policija šibrovke uporablja samo v Kašmirju. CRPF ni želel odgovoriti na naša vprašanja o rabi tega orožja. “Če spregovorimo o tukajšnjem protiindijskem razpoloženju, je bilo pred 70 leti nemara na jeziku, ne pa prav globoko v srcih ljudi,” pravi Zahoor Wani iz organizacije Amnesty International. “Potem jim je prešlo v kri. Zdaj je že v genih. Z vsako generacijo je močnejše.” s edmega avgusta 2017 se je Farzan Sheikh pozno zadržal zunaj, krcnil je stikalo in ugasnil ulično svetilko, ki je svetila naravnost v njegovo spalnico v zgornjem nadstropju. “Ko sem preklopil stikalo, sem zaslišal vozilo,” je dejal. Bilo je vozilo CRPF. Sheikh ni slišal opozorila, le pok, ki je zvenel kot pok ob izstrelitvi naboja, v gluhoti noči samo še glasnejši. “Ko sem odprl oči, je bila okrog mene črna tema,” je dejal najstnik, ki so ga tokrat s šibrovko zadeli v desno oko. “Po poškodbi prvega očesa je še šlo, ko se mi je isto zgodilo še na drugem, sem izgubil vsako upanje.” Kljub nekaj operacijam na desno oko ne bo več videl. Na levem očesu je imel štiri operacije in zdravniki menijo, da se mu bo po še več operacijah vid na tem očesu morda sčasoma obnovil od 40- do 50-odstotno. “Za nič sem bil ob očesi,” pravi. “Jezen sem – jezen na vse.” Če se mu bo vid delno povrnil, trdi, bo poprijel za puško in se pridružil upornikom. “Moj sovražnik ni en človek,” pravi. “To so varnostne sile v celoti.”
