Januar 2019 | Prihodnost medicine

Besedilo: Daniel Kraft
Fotografije: Rebecca Hale idr.

Vročina, ki je pritiskala na gole griče Judejske puščave nedaleč od obale Mrtvega morja, je bila neusmiljena. S Harriett se ne bi bila nikoli seznanila, če ne bi bilo najine skupne prijateljice Linde. Sem zdravnik in delam v Severni Kaliforniji, Harriett je vodstvena delavka v komunikacijski družbi in živi v New Yorku, Linda pa je soustanoviteljica spletnega podjetja za osebno genomiko, ki sva mu s Harriet poslala v analizo svoje genske podatke. Seznanila naju je, ko je ugotovila, da imava nekaj skupnega: redek tip mitohondrijske DNK, kar je pomenilo, da sva v daljnem sorodu. Izkazalo se je, da je ta najina skupna lastnost tudi lastnost slavne osebnosti iz prazgodovine: ledenega moža Ötzija. 5300 let staro zamrznjeno truplo tega so leta 1991 našli v Alpah. Za šalo sem na facebooku celo ustanovil skupino ljudi, ki imajo enako različico DNK kot Ötzi, Harriett in jaz. To zgodbo pripovedujem, ker dobro ponazarja dogajanje v sodobnem zdravstvu.

Prihodnost medicine Genetska orodja Izboljšane preiskave za raka prostate Visokostopenjski rak prostate je lahko usoden, pri nizkostopenjskem pa je pogosto potrebno le spremljanje – pri obeh utegnejo koristiti najnovejši dosežki s Clevelandske klinike. Tam je raziskovalna skupina ugotovila, da se bolniki, ki imajo s testosteronom povezano gensko anomalijo, drugače odzivajo na nekatera zdravila, to pa bi lahko odprlo pot personaliziranim načinom zdravljenja. Drugi raziskovalci so razvili nov krvni test, ki tveganje za raka prostate napoveduje točneje od sedanjih; to bi lahko občutno zmanjšalo potrebo po biopsijah in zdravljenju primerov, ki najbrž ne bodo usodni. – P. E . - Deli celic raka prostate so na tem posnetku fluorescentno obarvani.


S Harriet sva se seznanila zaradi dosežka biomedicinske znanosti, ki je bil nekoč nepredstavljiv, danes pa se nam zdi nekaj vsakdanjega: to je poceni genetska analiza, ki je na trgu dostopna tako rekoč vsakomur. Povezanost digitalnih tehnologij in družabnih omrežij nama je omogočila, da sva se seznanila vsak s svojim genotipom in ugotovitve zaupala vesoljni spletni javnosti. Svet doživlja pravo eksplozijo tehnoloških pridobitev in inovacij, ki bi lahko korenito spremenile številne vidike zdravja in medicine. Inovacije, ki jih opisujem – številne med njimi so še na zgodnji stopnji razvoja – so občudovanja vredne že same po sebi. Cenim pa tudi, da omogočajo obrat od tradicionalnega popredalčkanega zdravstva proti modelu “celovite skrbi za zdravje”.

Danes imamo priložnost, da povežemo doslej nepovezane plati zdravstva – da iz dobe zdravstva, usmerjenega v kurativo, v kateri zdravstvene ustanove ponujajo storitve povečini takrat, ko se zdravstvene težave že pojavijo, preidemo v dobo zdravstva, usmerjenega v preventivo, da bi prehiteli bolezen. Predstavljajte si nenehno in z analitiko podprto skrb za zdravje in počutje posameznika, ki mu je posvečena v dejanskem času in upošteva njegove posebnosti. Ne le za zdravljenje bolezni, temveč vse bolj za preprečevanje teh.


Prihodnost medicine Pametne kontaktne leče Pozabite na zbadanje v prst. Znanstveniki razvijajo kontaktne leče, ki izmerijo raven glukoze v krvi kar iz solz. Južnokorejskim raziskovalcem je uspelo pritrditi prozorne, upogljive elektronske naprave za brezžično dovajanje elektrike za pogon tipal za merjenje glukoze, ki ne zastirajo pogleda. — Eve Conant

Po starem medicinskem modelu so se podatki o zdravju ljudi zbirali le občasno, predvsem ob obiskih pri zdravniku. Razpršeni so bili po papirnatih kartotekah in strogo varovanih elektronskih sistemih zdravstvene dokumentacije. Danes imamo veliko boljšo možnost: osebno tehnologijo, ki lahko nenehno spremlja življenjske funkcije in zbira izčrpne podatke o zdravstvenem stanju posameznika. Le desetletje po tem, ko je podjetje Fitbit začelo revolucijo z “nosljivimi napravami”, na naprave za spremljanje zdravstvenega stanja naletimo na vsakem koraku. Večino ljudje uporabljajo za merjenje telesnih funkcij in shranjevanje podatkov pri rekreativnih dejavnostih. V prihodnosti bodo te tehnologije zaznavanja ključne pri preprečevanju, diagnosticiranju in zdravljenju bolezni.

Prihodnost medicine Naprave v kapsulah Nova domislica v svetu origamijevske robotike je pravokotne oblike, v njej je drobcen magnet in se zloži kot harmonika, da jo lahko spravijo v majhno kapsulo, kakršno človek zlahka pogoltne. Robot, ki ga ta hip preizkušajo, se v črevesju razklopi ter zgrabi in odstrani zaužito gumbno baterijo ali zakrpa tkivo, ki ga je ta poškodovala. — Lori Cuthbert

Elektronske medicinske tetovaže in samolepilna tipala lahko posnamejo elektrokardiogram, izmerijo frekvenco dihanja, preverijo raven krvnega sladkorja in brezžično prenesejo izsledke prek bluetootha. Gre za mobilno spremljanje življenjskih funkcij, vendar na ravni, ki je bila nekoč na voljo le na oddelkih za intenzivno nego. Slušni pripomočki ali slušalke z vtisnjenimi tipali ne bodo le okrepile zvoka, temveč bodo spremljale tudi srčni utrip in gibanje. Pametne kontaktne leče bodo v prihodnosti opremljene s tisoči biotipal in zasnovane tako, da bodo zaznavale zgodnje znake raka ali drugih bolezni. Pravkar razvijajo leče, ki bodo morda nekoč v solzah merile raven krvnega sladkorja in tako pomagale sladkornim bolnikom uravnavati prehrano in odmerjati zdravila.

V napravah za vsaditev bi bil lahko vgrajen podkožni radiofrekvenčni identifikacijski čip z zdravstvenimi podatki bolnika ali podkožno tipalo, ki bi nenehno spremljalo kemijsko sestavo krvi. Naprave v kapsulah se bodo po zaužitju aktivirale in opravljale naloge v prebavilih, od sproščanja zdravil do odstranjevanja tujkov. Obliž, ki ga imajo nosečnice prilepljenega na trebuhu, zaznava premike materničnih mišic in napove začetek poroda.

Obstaja tudi visokotehnološka pomoč za razvijajoče se prezgodaj rojene otroke: slušalke predvajajo pomirjajočo ali spodbudno glasbo in s spremljanjem možganskih valov preverjajo, ali se otrok primerno odziva. Kaj pa če želimo zbirati podatke o zdravstvenem stanju, ne da bi nosili napravo? Inženirji z MIT so razvili wifiju podobno napravo, ki lahko spremlja življenjske funkcije in vzorce spanja več ljudi v istem stanovanju. Nove porajajoče se tehnologije daljinskega zaznavanja bodo omogočile pridobivanje še več biomedicinskih podatkov in boljši vpogled v človeško telo – hkrati s tem pa raste tudi količina genomskih podatkov. Vsi ti podatki nam bodo v pomoč pri zagotavljanju dobrega počutja, razumevanju bolezni in izbiri najprimernejše preventive in zdravljenja.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.