Junij 2007 | Velika odjuga | Spomini s terena

Spomini s terena

Spomini novinarja Tima Appenzellerja iz Bolivije

 

 Tim Appenzeller stoji poleg takoimenovanega moulina ali “ledeniškega mlina” na grenlandski ledeni plošči. Moulini so cevasti jaški, ki jih ustvari staljena voda s površja ledenika, ko pronica v led. V nekaterih primerih ti jaški segajo vse do žive skale, ki leži pod ledenikom. Znanstveniki previdevajo, da so moulini eden izmed razlogov, zakaj led z Grenlandije vse hitreje drsi v morje. Staljena voda na dnu ledenika zmanjšuje trenje med ledom in podlago ter tako pospešuje premikanje ledenih plošč.

 

Fotografija: Konrad Steffen

NAJBOLJŠI

V La Pazu v Boliviji sem se sestal s skupino znanstvenikov, ki so mi obljubili, da mi bodo pokazali, kako se krčijo ledeniki v Andih. Drugi dan mojega obiska so me peljali na ledenik Zongo, enega od tistih, ki jih preučujejo. Gre za trikilometrski ledeni plašč na enem od pobočij strmega, 6100 metrov visokega vrha z imenom Huayna Potosí. Ko sem ga uzrl, sem spoznal, da ti znanstveniki ledenikov ne preučujejo le iz znanstvene radovednosti, temveč tudi iz ljubezni. Vidno so se veselili, ko smo se odpeljali v Ande in nato še eno uro hodili do roba ledenika, ki leži na višini kakih 5200 metrov. Blesketajoč se v andskem soncu je ledenik goro povzdignil do neslutenih višav. Prizor je bil čudovit. Vodja skupine, Francoz Bernard Francou, ki je kar prekipeval od navdušenja, je z roko objel obzorje in me vprašal: “Kako vam je kaj všeč moja pisarna?” Priznal sem, da je sijajna.


NAJSLABŠI

La Paz, glavo mesto Bolivije, leži v Andih na višini 3600 metrov in večina popotnikov ne dobi priložnosti, da bi se nanjo privadila. Tja prispejo, vajeni na pritisk, kot je na višini morske gladine – tako kot jaz. Ko stopiš iz letala, ti nekoliko zmanjka sape in postaneš omotičen. Naslednje jutro je ponavadi še huje – v glavi ti utripa, počutiš se, kot bi imel migreno ali pa groznega mačka. Načrtoval sem kak dan za aklimatizacijo, preden bi začel z intervjuji, vendar so mi ga zapravile zamude letal. Zato sem bil precej slab, ko sem začel spoznavati popolnoma nove predstave o tropskih ledenikih in podnebju – in moja polomljena španščina mi ni bila v pomoč. Pravzaprav je bila tisto jutro moja angleščina prav tako dobra kot moja španščina. Sčasoma se je počutje izboljšalo in bil sem pripravljen na še večje višine, da sem si lahko ogledal ledenike na svoje oči.


NAJBOLJ NENAVADEN

Bolivija je država, ki so ji vojne s sosedami trgale košček za koščkom ozemlja. Ena izmed najbolj bolečih izgub je bil poraz proti Čilu iz leta 1884, ko je Bolivija izgubila svoj edini košček obale. Danes se meja s Čilom razteza čez Ande. S to nacionalno bolečino sem se seznanil na večerji z dvema bolivijskima znanstvenikoma. Ko sem jima omenil, da se bo morska gladina predvidoma dvignila za šest metrov, če se bo stopil led z Grenlandije (podatek, ki sem ga objavil v članku), sta se začela šaliti, da naj se to zgodi čimprej in da naj se stopi kar največ ledu: “Tako bomo vsaj dobili našo obalo nazaj!”



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.