September 2019 | Led pod drobnogledom

Besedilo: Jennifer Kingsley
Fotografije: Esther Horvath

Poletni večer je dovolj topel, da vojaki sedijo zunaj brez srajc. Eden igra kitaro, drugi bere. Razpoloženje je sproščeno počitniško, čeprav so le 925 kilometrov od severnega tečaja, v danski vojaški postojanki Sever v severovzhodnem delu Grenlandije. V daljavi brni generator, od časa do časa zalaja kateri od dveh grenlandskih psov. Sonce potuje po arktičnem nebu. Vsakodnevne dejavnosti v tem oporišču so predvsem znanstveno obarvane.

Arktika se segreva hitreje kot katerokoli drugo območje na Zemlji. Za raziskovalce, ki preučujejo učinke podnebnih sprememb, ima oporišče dve prednosti: oddaljeno je – skoraj pri 82 stopinjah severne zemljepisne širine leži sredi največjega narodnega parka na svetu – in obenem dostopno, saj ima vzletno-pristajalno stezo. Ne pretiravamo, če rečemo, da čisto vse, kar se zgodi tukaj, vpliva na ves svet: Arktika je del svetovnega hladilnega sistema, ker pa se zaradi naraščanja temperature morski led vse hitreje tali, ta sistem počasi odpoveduje. Oporišče je popoln kraj za gostujoče raziskovalce z vsega sveta, saj lahko ti na podlagi podatkov, zbranih v ledu, morju in ozračju, merijo spremembe, ki se zgodijo v nekem časovnem obdobju. Raziskovalci upajo, da bodo na podlagi teh podatkov sposobni napovedati, kakšna prihodnost čaka naš planet.

Led pod drobnogledom S kosilom na morskem ledu tik ob ledeni gori je treba opraviti na hitro, saj se temperatura spusti tudi pod minus 34° C. Raziskovalci z zamrzovanjem posušeno hrano pomešajo z vročo vodo iz termovke in jo hitro pojedo, saj se ohladi že v nekaj minutah.

Ni prav veliko krajev na svetu, kjer se lahko človek zbudi v baraki, tam popije jutranjo kavo, nato pa se poda v eno najekstremnejših okolij na planetu, za katero so značilni popolna belina, izjemen mraz, megla in pozimi nekaj mesecev teme. Spomladi se temperatura spusti tudi pod minus 34° C, do poletja pa vetrovi nanesejo že toliko prahu, da človeku škrta med zobmi. Ker je postaja Sever tudi politično pomembna, jo vodijo vojaki. Mednarodna skupnost Danski sicer priznava suverenost nad tem območjem, vendar mora država dokazati svojo navzočnost na njem, če ga želi obdržati. Šest vojaških uslužbencev, ki živijo na postaji Sever – vsi so pripadniki danske vojske in skoraj vedno moški – vsakokrat tam domuje po 26 mesecev. Postaja je začela delovati leta 1952, ko je tam nastal vremenski center; pravzaprav gre za manjšo vas z lastnim letališčem.

V vasi je več kot 25 poslopij, med njimi so bivalne barake, delavnice, lopa za generator, kuhinja in skupnostno središče. Naselje je dovolj veliko, da zagotavlja infrastrukturo, potrebno za vrhunsko znanstveno delo v nevarnem – in obenem čudovitem – okolju. Vojaki čistijo vzletno-pristajalno stezo, natakajo gorivo v letala, pospravljajo barake, spravljajo na varno hrano, ki prispe s tovornimi letali, prinašajo vodo iz bližnjega ledeniškega jezera in popravljajo opremo. Čez zimo jih šest – in dva psa – ostaja samih več mesecev. Imajo satelitsko povezavo, ki jim omogoča osnovno komunikacijo prek elektronske pošte in s kratkimi telefonskimi sporočili. Vsakemu je na mesec zagotovljena enaka količina časa za telefonske pogovore.

Led pod drobnogledom Raziskovalno letalo Polar 5, ki je posebej prilagojeno propelersko letalo DC-3, je ključen del opreme, postajo pa obišče tri- ali štirikrat na leto. Za seboj vleče torpedu podobno tipalo, ki z uporabo laserske in elektromagnetne tehnologije izračunava debelino morskega ledu.

Od pomladi do jeseni gostijo hitro menjavajočo se mednarodno skupnost, ki šteje tja do 60 oseb – skupine znanstvenikov, pomožnih delavcev, pilotov, inženirjev in vojaškega osebja. Za to skupnost je značilna čisto posebna kultura. Če kdo zamudi skupni obed, drugi od njega pričakujejo, da bo enkrat spekel torto za vse. Vsako soboto zvečer priredijo praznovanje z večerjo, sestavljeno iz treh hodov. Udeleženci si morajo nadeti kravato oziroma obleči krilo.

Vsak, ki je oziroma ga ni prinesel s seboj – in tisti, ki so tu prvič, tega zvečine ne storijo – sme uporabiti opremo v postojanki in si kravato oziroma krilo izdelati iz kateregakoli materiala, ki mu pride pod roke. To je lahko les, električni kabel, knjiga ali zaščitni ovitek čajne vrečke; primerki so razstavljeni na steni v kuhinji. Ure se vlečejo, logistika je zapletena. Ker se razmere zelo hitro spreminjajo – sončno vreme se včasih v pičli uri sprevrže v sneženje – je življenje neločljivo povezano s tveganjem.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.