December 2019 | Ledeniška jezera

Besedilo: Freddie Wilkinson
Fotografije: Tyler Dinley/Getty images/Feng Wei photography

Ko z letalom poletite nad Mount Everestom, boste zrli na morje nazobčanih belih vrhov, ki se na obzorju nizajo v neskončnost. To je pokrajina, ki ji ni primere na svetu – velikanske himalajske ledenike že tisočletja napajajo monsuni, ki goram vsako poletje prinesejo novo zalogo snega. A če boste Himalajo preleteli čez 80 let, teh bleščečih ledenih orjakov morda ne bo več.

Mednarodno središče za celosten razvoj gorskih območij (International Centre for Integrated Mountain Development) je letos objavilo doslej najcelovitejšo analizo o tem, kako bodo podnebne spremembe vplivale na ledenike v Himalaji, Hindukušu, Karakorumu in Pamirju, ki oblikujejo gorski lok od Afganistana čez Pakistan, Kitajsko, Indijo, Nepal, Butan vse do Mjanmarja.

Odvisno od intenzivnosti globalnega segrevanja bo do leta 2100 izginila tretjina, lahko pa tudi dve tretjini od približno 56.000 ledenikov v regiji, opozarjajo avtorji raziskave. To je zlovešča napoved za približno 1,9 milijarde prebivalcev Južne Azije, za katere so ledeniki ključen vodni vir – ne le za oskrbo s pitno in sanitarno vodo, temveč tudi za kmetijstvo, hidroelektrarne in turizem.

Pod Jeruzalemom Kliknite na sliko za povečavo.

Raziskava pa se osredotoča tudi na bolj neposredno vprašanje: Kam bo odtekla voda (približno 3850 kubičnih kilometrov), v katero se spreminjajo naglo taleči se ledeniki in ki bi denimo lahko napolnila več kot desetino Jadranskega morja ali več tisoč Bohinjskih jezer?

Znanstveniki odgovarjajo, da je bila Himalaja od nekdaj znana po ledenikih, zdaj pa se naglo spreminja v gorovje, za katero so značilna jezera. Izsledki neke druge raziskave kažejo, da je med letoma 1990 in 2010 v azijskem visokogorju nastalo več kot 900 ledeniških jezer. Zaradi odročnosti in težke dostopnosti se morajo znanstveniki pri štetju jezer zanašati na satelite, nova jezera pa nastajajo tako hitro, da skupine znanstvenikov nimajo enakega mnenja o njihovem natančnem številu.

“Vse se dogaja veliko hitreje, kot smo pričakovali še pred petimi ali desetimi leti,” pravi geograf Alton Byers, raziskovalec National Geographica s Koloradske univerze v Boulderju, ki preučuje gorska območja.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.