Januar 2020 | Človeški mikrobiom

Besedilo: Robin Marantz Henig
Fotografije: Martin Oeggerli

Bolj ko znanstveniki preučujejo mikrobe, ki živijo v človeku, bolj spoznavajo, kako zelo ti drobceni organizmi vplivajo na posameznikove videz, ravnanje, razmišljanje in počutje. Sta zdravje in počutje res odvisna od bakterij, virusov, gliv in protozojev, ki naseljujejo črevesje in pljuča, kožo in očesna zrkla? Kako presenetljiva misel – da so mikrobi, ki jih nosimo v telesu in na njem, neločljivi del tega, kar smo.

Vpliv “menažerije” mikroorganizmov (pravimo mu mikrobiom) na človekovo življenje utegne biti zelo izrazit – in se začne neverjetno zgodaj. Izsledki lani objavljene raziskave dajejo misliti, da je celo otrokov temperament, ki ga imamo za nekaj povsem prirojenega, nemara povezan s tem, ali so bakterije v dojenčkovem črevesju pretežno iz enega rodu: več ko jih je iz rodu Bifidobacterium, bolj dobrovoljen je otrok.

Človeški mikrobiom

Smrdljive noge Bakterije v tej kulturi so bile pridobljene z vlaž­nih nog in so se na po­snetku pritrdile na vlakno, uspevajo pa v potu, ki je sicer brez vonja. Ko se nabere nekaj potu, se ustvari gojišče za mikrobe in ti potem povzročajo neprijeten vonj. Gostota znojnih žlez je največja na dlaneh in podplatih.


To opažanje AnnaKatariine Aatsinki in sodelavcev z Univerze v Turkuju na Finskem temelji na analizi vzorcev blata 301 dojenčka. Pri tistih, ki so imeli pri dveh mesecih največji delež bakterij Bifidobacterium, je bilo verjetneje, da bodo imeli pri šestih mesecih osebnostne lastnosti, ki jim raziskovalci pravijo “pozitivno čustvovanje”.Znanost, ki se posveča preučevanju mikrobioma, je razmeroma mlada. Šele 15 let je minilo, odkar so se tega raziskovanja lotili resneje. Dosedanje raziskave so bile povečini pripravljalne ali manj obsežne in so zajele zgolj po kak ducat miši ali ljudi. Znanstveniki so odkrili nekatere povezave med mikrobiomom in boleznimi, vendar doslej še niso ugotovili jasne vzročne zveze med neizmernim inventarjem mikrobov in vsemi posledicami tega za gostitelja. Ne glede na to je inventar že sam po sebi osupljiv – danes domnevajo, da pri povprečnem mladem odraslem moškem šteje približno 38 bilijonov mikroorganizmov, kar je malce več, kot je celic v človeškem telesu.

Zato je misel, kaj vse bi nam lahko prineslo boljše poznavanje tega inventarja, seveda zelo vabljiva. Po zatrjevanju najbolj zavzetih raziskovalcev bo v ne tako daljni prihodnosti jemanje odmerkov zdravih mikrobov v obliki prebiotikov (snovi, ki delujejo kot podlaga, na kateri uspevajo koristni mikrobi), probiotikov (samih koristnih mikrobov) ali fekalne transplantacije (z mikrobi bogatega blata zdravih darovalcev) povsem vsakdanji način ohranjanja telesa v vrhunski formi, in to od znotraj navzven.Kadar govorimo o mikrobiomu, imamo v mi­slih predvsem prebavila, kjer domuje več kot 90 odstotkov mikroorganizmov v telesu. A tudi na drugih delih telesa kar vrvi od življenja. Mikrobi se naselijo povsod, kjer je notranjost telesa v stiku z zunanjostjo: na očeh, v ušesih, nosu, ustih, nož­nici, zadnjiku, sečilih. Mikrobi so tudi na vsakem centimetru kože, največ pa jih je pod pazduhami, v dimljah, med nožnimi prsti in v popku.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.