Izpod mikroskopa
KO ZMOGLJIVI MIKROSKOP RAZKRIJE
DRUGAČE NEVIDNO PODOBNOST OBLIK
Mojca Opresnik iz Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta v Ljubljani, kjer so nastali vsi posnetki za ta prispevek, se posveča zlasti preučevanju materialov. “Kemik se pri raziskovanju vedno znova vrača k molekulam in atomom, osnovnim gradnikom snovi, in preučuje kemijske reakcije, pri katerih iz ene ali več snovi nastanejo nove, in to z drugačnimi lastnostmi,” pojasnjuje. “Podobno, kot je narava v dolgih obdobjih ustvarila nove snovi, tudi kemik v laboratoriju snovi spreminja in ustvarja nove.”
Ena od metod ugotavljanja lastnosti teh je opazovanje z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Tako pred raziskovalčevimi očmi včasih vzniknejo osupljive podobe. “V našem laboratoriju sintetizirani materiali, razviti z namenom, da bi bili uporabni v čistilnih napravah, pri čiščenju izpušnih plinov, za zajem težkih kovin iz vode in v še številnih drugih koristnih vlogah, so včasih prave naravne umetnine,” pove avtorica fotografij. Na posnetkih, ki jih naredi z vrstičnim elektronskim mikroskopom (FE-SEM, SUPRA 35 VP, Carl Zeiss), pogosto ugleda presenetljivo urejenost struktur in oblik delcev. In podobnosti, te opaža v zelo različnih snoveh.
Belo obarvane luske, ki izraščajo iz opne veščinega krila. 
Na zraku sušena vodna suspenzija titanovega dioksida, uporabnega pri proizvodnji katalizatorjev, krem za sončenje, plastike in še drugje. 
Mušje oko sestavljajo satju podobne šeststranske enote. 
Kristali manganovega silikata, v ogrodje katerega se vgrajujejo atomi mangana, pri tem pa nastane katalizator za odstranjevanje onesnažil iz vode in zraka.
Opresnikova, ki ima brez dvoma dobro razvit čut za estetiko, saj je tudi fotografinja in avtorica otroških slikanic, pa je stopila še korak dlje. Podobam v laboratoriju razvitih materialov, kakršne ugledamo ob več sto- ali celo več 10.000-kratni povečavi, je v živem svetu poiskala ustreznike – primerke snovi, ki so jim po videzu podobne. Pod leče mikroskopa je postavila številne organske snovi, ki jih sicer ne raziskuje. Pri velikih povečavah so se pri nekaterih izluščile podobnosti. Tako so po urah potrpežljivega dela izkušene mikroskopistke nastali pari posnetkov, ki jih vidite na prejšnjih straneh – sliko, ki jo uzremo pod mikroskopom, ko z njim opazujemo snovi iz žive narave, je postavila ob sliko v laboratoriju razvitega materiala.
Zrna cvetnega prahu, na posnetku 1200-kratno povečana, so pri razmnoževanju rastlin nujno potrebna. Naravno
so po obliki dokaj podobna teniškim žogicam, vakuum v mikroskopu pa je to obliko nekoliko popačil.
Porozni aluminosilikat zeolit P se je zaradi strukture in velikosti por izkazal pri predelavi nafte in v ionskih izmenjavah,
npr. pri mehčanju vode. Je tudi eden najprimernejših materialov za selektivno ločevanje in zajem CO2.