Jutri bo naš dan
Naposled jutro, ki jim je vlivalo upanje: ponedeljek, 22. avgusta, četrti tabor, na 7950 metrih. Viharni veter je potihnil, nehalo je snežiti, nebo je bilo vse tja do črnega roba vesolja spet modro in brez oblačka.

Večino julija in polovico avgusta se je šest članov Mednarodne odprave Severni steber K2 2011 selilo gor in dol po severnem pobočju drugega najvišjega vrha sveta, ki so se ga dotlej lotili le redki. Bili so edini na odročni kitajski strani tega 8611 metrov visokega orjaka v pogorju Karakorum na kitajsko-pakistanski meji. Po pobočju (kot mu navadno pravijo, čeprav je ta izraz premil za tako strmino) so se vzpenjali brez dodatnega kisika ali višinskih nosačev.

Skupina res ni bila številna, a je bila zato toliko bolj izkušena. Alpinista iz Kazahstana – 34-letni Maksut Žumajev in 36-letni Vasilij Pivcov – sta že šestič oziroma sedmič naskakovala vrh te gore, 52-letni poljski videograf Dariusz Za³uski je bil veteran s tremi poskusi, 49-letni argentinski fotograf Tommy Heinrich pa je bil že na dveh odpravah na K2, a mu prav tako ni uspelo priti na vrh.

Najznamenitejša med njimi je bila Gerlinde Kaltenbrunner, 40-letna temnolasa nekdanja medicinska sestra iz Avstrije, ki se je že četrič podajala na K2. Če bi ji tokrat uspelo, bi postala prva ženska, ki je brez dodatnega kisika preplezala vseh 14 vrhov sveta, višjih od 8000 metrov. Z 49-letnim možem Ralfom Dujmovicem, ki je preplezal že vse osemtisočake (vse, razen enega, brez pomoči dodatnega kisika) in je vodilni nemški visokogorski alpinist, sta vodila odpravo. On je vrh K2 dosegel s pakistanske strani že julija 1994 v prvem poskusu.