Junij 2025

Novi darovalci organov

Znanstveniki
in kirurgi po vsem
svetu si že desetletja
prizadevajo odpraviti
težave, ki jih povzroča
pomanjkanje organov
za presaditev.
Se rešitev morda
valja v blatu?

Petersen, vodilni na farmi, je strokovnjak za kloniranje domačih živali in za ksenogenske presadke, t. i. heterotransplantate (oba izraza sta grškega izvora, prvi je izpeljan iz besede ksenon, ki pomeni ‘tuj’ ali ‘redek’, drugi iz besede hetero, ki pomeni ‘različen’ ali ‘drugačen’). Gre za izjemno napredno znanstveno metodo, pri kateri živalska tkiva ali organe presadijo v človeško telo. Leta 2023, po skoraj četrt stoletja dela v vladnih raziskovalnih ustanovah v Evropi, se je z družino preselil na ameriški Srednji zahod in se zaposlil v eGenesisu, biotehnološkem podjetju, ki ga podpira skupina vlagateljev iz družb tveganega kapitala; takrat je bilo podjetje na zgodnji stopnji uresničevanja izjemnega načrta – razvoja gensko spremenjenih prašičjih ledvic za presaditev ljudem.

Podjetje eGenesis je jezdilo na valu napredka pri genskem urejanju in imunosupresiji in hitro dokazalo, da lahko njegovi organi dolgo preživijo v telesu poskusnih osebkov, pripadnikov različnih vrst primatov, ter filtrirajo kri in proizvajajo urin enako dobro kot homotransplantat ledvice, torej kot organ, odvzet živali iste vrste. Dve leti pozneje Petersen in eGenesis vodita obsežno revolucijo v znanosti presajanja organov – revolucijo, katere potek bo pripomogel k odpravi pomanjkanja darovalcev po vsem svetu in bo pomemben za tisoče bolnikov, ki vsako leto čakajo na novo ledvico. Že do zdaj so bili dosežki osupljivi: od poskusnih presaditev pri primatih do presaditve možgansko mrtvim človeškim prejemnikom in končno, marca lani, do dogodka, ki je dvigal prah po vsem svetu – presaditve živemu človeškemu prejemniku.

Ko celice gensko uredijo, z njimi spočnejo zarodek, nato pa ga vsadijo
v jajcevod nadomestne prašičje matere. V manj kot štirih mesecih se bo
skotilo leglo pujskov, vsak z dvema ledvicama, ki bosta morda primerni
za presaditev človeku.
CRAIG CUTLER

Rick Slayman, nadzornik na massachusetskem ministrstvu za promet in vesel človek, ki je očaral skoraj vsakogar, s komer je prišel v stik, se je vse življenje boril z zvišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo – ta dva se pogosto pojavljata skupaj – to pa je privedlo do končne odpovedi ledvic: znatnega uničenja obeh ledvic in njunega vse slabšega delovanja. Slaymanu so predpisali dializo, vendar je, kot se je pozneje spominjal Williams, zdravljenje hitro postalo zelo zamudno za njegovo zdravniško ekipo in boleče zanj. “Za učinkovito dializo,” je povedal Williams, “je potreben zanesljiv žilni dostop.” Po navadi ga zagotovijo z arteriovensko fistulo, kirurško povezavo med arterijo in veno, ki ju prebodejo s parom igel. Skozi eno iglo bolnikova kri odteka v dializno napravo, skozi drugo se iz nje vrača “očiščena” kri. “Težava pri g. Slaymanu,” je povedal Williams, “je bilo izrazito strjevanje krvi, ki je otežilo nepretrgan pretok krvi med dializo. V posameznem letu je bilo treba v bolnišnici velikokrat odstranjevati strdke. Znova in znova.”

To je težavno življenje za vsakega, kaj šele za človeka, ki je po naravi tako poln energije, kot je bil Slayman. Williams je vedel, da je dolgoročna napoved slaba. Tudi če je dializa učinkovita, ne odpravi poškodb ledvic, ampak bolniku samo omogoča živeti naprej. Nazadnje je potrebna presaditev – če je organ mogoče najti. Leta 2018 je na novo ledvico čakalo približno 95.000 Američanov; samo 25 odstotkom jo je uspelo dobiti.

Nekaj ur po Slaymanovem zadnjem sestanku za privolitev v poseg po pojasnilu v ordinaciji Winfreda Williamsa se je zagnalo kolesje na eGenesisovi farmi in Björn Petersen je opazoval, kako so majhnega prašička naložili v kombi, ki je zapeljal iz kompleksa in odhitel proti avtocesti. Sledilo je potovanje po državi, ki je bilo “pravcati logistični ples”, kot je povedal Mike Curtis. Po nočni vožnji proti vzhodu je prašič prispel do veterinarskega centra v zahodnem Massachusettsu. Tam mu je Slaymanova kirurška ekipa odstranila obe ledvici in ga nato evtanazirala. Do poldneva sta bila organa že spravljena v hladilni zaboj in v drugem tovornjaku, tokrat na poti proti Bostonu. V Massachusetski splošni bolnišnici so Slaymana – ki so mu že prej predpisali močno terapijo z imunosupresivnimi zdravili – uspavali in pripravljali na operacijo, medtem ko so njegovi svojci na trnih čakali v čakalnici. Poseg se je začel 16. marca ob 13. uri.

Toda 51 dni po presaditvi se je Slayman ponovno vrnil na pregled h Kawaiju in Rielli in zdravnika sta opazila znake hipovolemije – izgubljal je več hranilnih snovi in tekočine, kot jih je prejemal. Dali so mu infuzijo, da bi povečali volumen tekočine, “in mu dodajali magnezij, da bi odpravili nizke vrednosti,” je povedal Williams.

1 Preverjanje vzorca tkiva

Vzorec iz ušesa jukatanskega prašiča skrbno pregledajo ali sekvencirajo in tako preverijo, ali obstajajo kake težave, ki bi ovirale postopek urejanja genov.

2 Odstranitev nezaželenih prašičjih genov

Znanstveniki družbe eGenesis morajo z rabo tehnologije za gensko urejanje CRISPR spremeniti vzorec tkiva, da preprečijo širjenje virusne bolezni in morebitno zavrnitev organa. To pomeni, da je treba odstraniti štiri gene, značilne za prašiče.

3 Vstavljanje človeških genov

Znanstveniki nato v DNK vzorca vstavijo sedem človeških genov, ki bodo bodočo ledvico zaščitili pred vnetji, poškodbami celic in koagulacijo – in tudi prevarali človeški imunski sistem, da bo sprejel tuj organ.

4 Vstavljanje spremenjene DNK
Gensko urejeno DNK združijo z jedri celic prašičjega zarodka. Znanstveniki te razvijajoče se zarodke vsadijo v svinjo. Ledvice pujskov, ki jih bo skotila, bodo primerne za presaditev človeku.

5 Odvzem organa in presaditev bolniku
Ko pujski dozorijo, jim lahko odvzamejo ledvice in jih pripravijo za presaditev. Po operaciji morajo bolniki še vedno jemati imunosupresivna zdravila za preprečevanje zavrnitve organa.

V urah po njegovi smrti so se pokojnikovi svojci v bolnišnici South Shore sestali z Williamsom, da bi se pogovorili. Navzoča sta bila Slaymanov brat in zaročenka. Williams je pojasnil, da je nujno treba razumeti, kaj se je zgodilo z njim, saj je bil prej razmeroma zdrav. Ko so po telefonu poklicali še mater, je družina dovolila obdukcijo. Izvid, objavljen na začetku letošnjega leta, je pokazal, da je bila težava moževo srce in ne ledvica. “Menimo, da se je pri njem zaradi hude bolezni srca pojavila motnja srčnega ritma, ta pa je povzročila smrt,” je povedal Williams. Tkivo presajene ledvice je bilo zdravo, in čeprav so obstajali “preostanki sprememb” zaradi prvotne zavrnitve, “ni bilo akutne odpovedi ledvic, ki bi lahko bila vzrok smrti,” je dejal. “Skratka, heterotransplantirana ledvica je delovala dokaj dobro.”

Na to je seveda morda težko gledati s tega vidika, saj lahko prejemniki ledvice umrlega človeškega darovalca živijo 12 let, prejemniki organa živega darovalca pa do dve desetletji. Slayman je živel manj kot dva meseca, pa še v tem času je bilo potrebnih nekaj posredovanj zdravnikov. Lisa Pisano, ki je aprila 2024 kot druga prejela gensko spremenjeno prašičjo ledvico – zagotovila jo je družba United Therapeutics – je zaradi težav s srcem umrla tri mesece po presaditvi. Vendar je Montgomery, ki je vodil tudi kirurško ekipo pri operaciji Pisanove, opozoril na pomembno dejstvo.

“Bolniki, ki so že na robu smrti – bolniki, ki jih poskušamo rešiti s povsem novo tehnologijo, za katero si še prizadevamo, da bi jo izpopolnili – niso dober kazalec, kolikšna bo dolgoročna uspešnost,” je dejal. “Po svoje se postavljamo v najtežji mogoči položaj.”

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.

Google Play
App Store