Poglavar, mwami, se spominja časov, ko je bil nekakšen kralj. O stvareh je suvereno presojal in njegova oblast je bila nesporna. Od leta 1954 je bil – tako kot pred njim že oče in ded – poglavar ljudstva Bašali v okrožju Masisi, valoviti živinorejski pokrajini na vzhodu Demokratične republike Kongo (DRK). Ime mu je sicer Sylvestre Bashali Mokoto, vendar ga drugi poglavarji kličejo preprosto Stari.

Večino svojega odraslega življenja je sprejemal prišleke, ki so se priseljevali v njihovo okrožje. Podarjali so mu živino ali mu prinašali druge darove, on pa jim je v zameno po svoji presoji dodeljeval zemljo. Danes sedi poglavar na umazanem kavču v bedni baraki v Gomi, kongovskem mestu nekaj ur vožnje južno od Masisija. Območje, ki mu je nekoč vladal, je zdaj središče humanitarne krize, ki traja že več kot desetletje, a skoraj ni pritegnila pozornosti svetovne javnosti. Vzhodni Kongo so preplavili tisoči Tutsijev, Hutujcev in Hundejcev in vsi se borijo za to, kar jim po njihovem prepričanju zakonito pripada: z milicami, ki si poskušajo s silo prilastiti zemljo, z živinorejci, ki za živino iščejo še ne povsem zasedene pašnike, z množicami beguncev z vseh koncev tega rodovitnega in nevarno prenaseljenega območja Vzhodne Afrike, ki poskušajo, da bi nekje, kjer koli, nekako preživeli. Pred nekaj leti si je pripadnik uporniške vojske prilastil poglavarjevo 80 hektarov veliko posestvo in ga ponižanega prisilil, da se je v strahu za življenje umaknil v barako v Gomi.