Mahagonijeva drevesa so kronski dragulji Amazonije.
Kot veličastni vitki stebri se dvigajo visoko med krošnje deževnega gozda. Les teh dreves je zaradi rdečkaste barve, bogatega vzorca in obstojnosti eden najbolj iskanih gradbenih materialov na svetu, priljubljen med mojstri lesne obrti, simbol bogastva in moči. Eno samo drevo na svetovnem trgu prinese do nekaj deset tisoč evrov, ko izdelki iz njegovega lesa, razstavljeni v izložbah trgovin s pohištvom v ZDA in Evropi, privabijo kupce. Po letu 2001, ko je Brazilija na svojem ozemlju razglasila prepoved sečnje amazonskega mahagonija, je postal Peru eden največjih svetovnih dobaviteljev tega lesa. Zaradi velikega povpraševanja po “rdečem zlatu”, kakor včasih tudi rečejo mahagoniju, so številna porečja v Peruju – denimo porečje reke Alto Tamaya, domovina indijanskega ljudstva Ašeninkov – ostala brez najdragocenejših dreves. Zadnji sestoji mahagonija in tudi dišečega cedra so se ohranili le še na indijanskih ozemljih, v narodnih parkih in rezervatih, namenjenih varovanju staroselskega prebivalstva. Zato se sekači zdaj spravljajo nad gozdne orjake drugih vrst, za katere večina izmed nas ni še nikoli slišala – copaiba, ishpingo, shihuahuaco, capirona – in katerih les vse pogosteje prihaja v naše domove, predelan v spalnično pohištvo, omare, lesene pode in lesene terase. Te manj znane vrste so slabše zavarovane od bolj cenjenih, dragocenejših vrst, med katere sodi mahagoni, vendar so za gozdni ekosistem pogosto še bolj nepogrešljive. Sekači postajajo glede vrst vse manj izbirčni in morajo podreti vse več dreves, da bi nadomestili vedno manjši prihodek, s tem pa ogrožajo ključne habitate. Primati, ptice in dvoživke, ki živijo v drevesnih krošnjah, so bolj in bolj ogroženi. V staroselske skupnosti se je naselil nemir; razdeljene so na tiste, ki so naklonjeni ohranjanju narave, in tiste, ki si želijo hitrega in lahkega zaslužka. Nekatera ljudstva, živeča najdlje od civilizacije, pa bežijo pred hrupom motornih žag in grozljivim truščem, ki ga povzroča padanje stoletnih orjakov.