Vesoljska doba se je začela 4. oktobra 1957.

Tistega hladnega večera je namreč švignil v nebo Sputnik, 84 kilogramov težka aluminijasta krogla, nameščena v konico sovjetske balistične rakete R-7. Izstrelili so ga z obrobja puščave Kizilkum, kakih 160 kilometrov vzhodno od obrežja Aralskega jezera.

To je bil prvi predmet, ki so ga izdelali ljudje in poslali v zemeljsko orbito. S tem se je začelo eno najbolj veličastnih obdobij raziskovanja in odkritij v zgodovini. Ljudje so krožili okrog Zemlje, lebdeli v vesolju in – najbolj spektakularno od vsega – stopili na Luno.

Vsega 15 let zatem, po zadnji odpravi Apolla na Luno decembra 1972, pa se je vsa ta predstava nenadoma končala.