Slovenske zgodbe

V Sloveniji imamo kar 70 domačih drevesnih vrst, vendar je težko napovedati, kakšne bodo razmere čez sto let in na katere vrste bi bilo zdaj najpametneje staviti.

Pisano podmorje srednje- in južnodalmatinskih otokov je biotsko eno najpestrejših v Sredozemlju.

Nek ves čas deluje s polno močjo in zadovoljuje petino slovenskih potreb po električni energiji.

Leto, ki se nam bo za vedno vtisnilo v spomin. Marsikaj je bilo postavljeno na glavo, a doživeli smo tudi izjemne trenutke.

Situla z Vač iz prve polovice 5. stoletja pr. n. š. je tudi skoraj 140 let po odkritju najprepoznavnejši predmet v Narodnem muzeju Slovenije.

Kdor pozna ribjo naravo, si verjetno zelo težko predstavlja, da je približno 30-centimetrska črtastolična usnjača (Oxycheilinus digramma) brez strahu zaplavala med štiri ovire – podvodno ohišje z menoj in mojimi brbotajočimi izdihanimi…

Različni športi, zlasti tisti na prostem, so ga privlačili že v otroštvu, in to je začrtalo njegovo fotografsko pot.

Kako je pariški boemski vrvež navdihnil slikarja in fotografa Vena Pilona.

Prirodoslovni muzej Slovenije si že leta prizadeva za nove prostore, a država za to nima posluha.

Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec liturgičnih predmetov.

Izumrtje vrste je neopazno. Opazimo šele posledice.

Življenje z demenco, počasno, a neustavljivo boleznijo, ki postopoma razžira človekovo osebnost in se hrani z njegovimi spomini.

“Praksa v zadnjem letu kaže, da lahko učinkovito napovemo več kot 95 odstotkov potresov z magnitudo več kot 4,5 na dan ali dva natančno.”

Ni pretirano reči, da kjerkoli v Ljubljani zasadite lopato nekoliko globlje v tla, naletite na zgodovino.

Na morebitni izbruh kakšne nevarne nalezljive bolezni smo pri nas dobro pripravljeni, panika ni potrebna.

Po Poti miru v kraje večnega spomina: med ostaline prve svetovne vojne. Mineva sto let od konca krvave morije.

Nastajati so začela šele pred dobrim stoletjem, potem ko se je začelo dno Šaleške doline zaradi izkopavanja lignita ugrezati.

Ko fotograf predstavi živali zgolj v kombinaciji črne in bele barve, da bi jasneje prikazal njihove posebnosti.

Delfini pri nas niso le naključni obiskovalci – slovenske vode so njihov stalni dom.

Kako živijo Slovenci v ZDA, Argentini in Avstraliji? Fotograf se je namenil obiskati tamkajšnje slovenske skupnosti in nam s serijo portretov odškrniti vrata v njihov svet.

Od Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min do Ustanove za krepitev človekove varnosti.

Latinska beseda gemma pomeni brstič, pa tudi okrasni kamen. Danes se izraz uporablja za drobne predmete iz okrasnega kamna ali stekla z reliefno podobo.

Fotografije slovenskih filmskih klasik mojstra umetniške fotografije Boža Štajerja.

Pogovor z našim plodovitim etnologom, dr. Janezom Bogatajem, o nekaj aktualnih temah.

Konec 15. stoletja so začeli suho robo iz Ribniške doline in okolice prodajati po habsburškem cesarstvu.

Zaradi družbenih predsodkov in stereotipov nekateri športi veljajo za moške. Toda ženske se prav dobro znajdejo v njih.

Pomen zemljevidov za osvetljevanje in razumevanje preteklosti.

Šakal se hrani tudi z mrhovino in ga nekateri označujejo kar za naravnega »smetarja«.

Pri prenovi Slovenske ceste v Ljubljani so spomladi 2015 naleteli na rimski grob.

Pogovor z geologom Alešem Zdešarjem.

Med graditelji Pipistrelovih do okolja prijaznih letal z zmanjšano porabo energije.

ogovor z geografom dr. Karlom Natkom o posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji in o odzivih nanje.