Slovenija leta 2020

Prvi val okužb s koronavirusom, ki povzroča bolezen covid-19, je Slovenijo zajel marca. Naslednja dva meseca je bilo življenje zelo drugačno, kot smo ga bili vajeni dotlej. Delavci v zdravstvu so morali pri delu z obolelimi, ki jih je ta bolezen tako prizadela, da so potrebovali bolnišnično zdravljenje, začeti uporabljati posebno zaščitno opremo. Oblačenje zaščitne obleke je zamudno, delo v njej pa naporno.

Drugače kot ob recesiji, ki je zajela svet po letu 2008, je bila tokrat poleg povpraševanja zmanjšana tudi ponudba dobrin in storitev, razlog za to so bili otežena proizvodnja in transport ter druge omejitve. Svet se je to­krat odzval drugače tudi zaradi izkušenj z odprav­ljanjem prejšnje krize. Slovenija je, tako kot druge članice Evropske unije, sprejela več ukre­pov, ki so vsaj začasno preprečili hujši gospo­darski krč, izgubo delovnih mest in s tem sredstev za preživetje. Zelo prizadeti so bili zlasti turizem in z njim povezane gospodarske panoge, vprašanje preži­vetja kulture in kulturni­kov pa je bilo potisnjeno na obrobje.

Središče Ljubljane je preplavilo več tisoč protestnikov na kolesih, ki so z zvonjenjem z zvonci, transparenti in glasnimi vzkliki izražali nestrinjanje z ravnanjem slovenskih oblasti. Vlada, ki je prejšnjo zamenjala na začetku marca, je sprejela kopico omejevalnih ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni, v slovensko družbeno tkivo pa je močno posegla tudi z različnimi drugimi ukrepi in hitrimi kadrovskimi spremembami. Nezaupanje je še povečala z načinom komunikacije in pokroviteljsko držo ter z netransparentnostjo, morda celo protizakonitim delovanjem pri nabavi zaščitne opreme.

Protivladni protesti so potekali vsak petek vse do oktobra, ko je bilo zaradi širjenja okužb prepovedano javno zbiranje. Vzgibi zanje so bili številni in raznorodni – sumi korupcije, pogosto nejasne vladne omejitve, ki se jih nekateri predstavniki oblasti niti sami niso držali, odnos do kulture, poskusi obvladovnja medijev, pomembne odločitve, ki zanemarjajo vprašanje podnebnih sprememb in ohranjanja okolja …

Primož Roglič (v rumeni majici) in Tadej Pogačar (v beli majici) sta na Tour de Franceu, najbolj cenjeni kolesarski dirki na svetu, osvojila drugo oziroma prvo mesto. Roglič je pozneje z zmago na španski Vuelti ponovil uspeh iz leta 2019. Dosežki slovenskih kolesarjev so bili navdihujoči, posebnega spoštovanja vredno pa je bilo njihovo dostojanstvo v zmagi in porazu. Roglič, ki je na Touru na samem koncu ostal brez pričakovane zmage, je brez odlašanja čestital veliko mlajšemu Pogačarju.