Čarobni svet gliv
Mikologi pozivajo, naj “funga” (to je nov izraz za regionalno populacijo gliv) dobi prav toliko raziskovalnih sredstev in enako raven varovanja biotske raznovrstnosti, kot jo imata flora in favna.
This author has not written his bio yet.
But we are proud to say that Brigita Urbancic contributed 340 entries already.
Mikologi pozivajo, naj “funga” (to je nov izraz za regionalno populacijo gliv) dobi prav toliko raziskovalnih sredstev in enako raven varovanja biotske raznovrstnosti, kot jo imata flora in favna.
Kačji pastirji – čeprav so odrasle živali zelo vpadljive – večino časa po izvalitvi iz jajčec preživijo v vodi kot ličinke, skriti človeškim očem.
V Varni, mestu ob Črnem morju v današnji Bolgariji, so pred skoraj sedmimi tisočletji pokojnike pokopavali s presenetljivo množico artefaktov. Raziskovalci so tam našli najstarejše znano zlato, ki so ga obdelale človeške roke.
V puščavi Atacama, ki se na severu Čila razteza od Tihega oceana do Andov, ležijo kupi zavrženih oblačil številnih najbolj priljubljenih svetovnih blagovnih znamk. Ko si ogledamo, kako so prišla tja, izvemo veliko o sodobni hitri modi.
Severnoameriški kričavi žerjavi se vsako jesen odpravijo na 4000 kilometrov dolgo pot iz Kanade proti obalam Mehiškega zaliva v Teksasu in se šest mesecev pozneje vrnejo.
Odškrnili smo vrata v ustvarjalne prostore slovenskih umetnikov s prve polovice 20. stoletja.
Pogovor z nevrologom dr. Rokom Berlotom o zdravljenju bolnikov z demenco v Sloveniji.
Naši raziskovalci, fotografi in uredniki so izbrali 20 najboljših potovalnih doživetij za leto 2024.
Lisastih hijen se drži zlovešč sloves, vendar raziskovalci ugotavljajo, da so bistre, prilagodljive in nadvse spretne lovke.
Število ljudi z demenco narašča, in čeprav za bolezen ni zdravila, jim je mogoče zelo olajšati življenje.
V temnih prostranstvih oceanov so se naselila nenavadna bitja.
Piramide, kanali, terase, cestne povezave – z novimi tehnologijami spoznavamo izjemno večplastnost in kultiviranost sveta, ki so ga ustvarili Maji.
Steklo, trda, a krhka snov, ki je postala nepogrešljiva za človeštvo.
Kako se je ena najredkejših ptic na svetu znašla v objektivu fotografa ob Cerkniškem jezeru.
Zaradi vse toplejših zimskih obdobij imajo mladiči grenlandskih tjulnjev vse manj možnosti za preživetje.
Spomladi se v gozdnih mlakah prebudi življenje.
Alžirska Sahara je območje, ki upravičeno velja za največji muzej prazgodovinske umetnosti na svetu.
V ZDA zakon o ogroženih vrstah že 50 let varuje ogrožene prosto živeče živali.
Staroselci v Amazoniji pri varovanju tradicionalnega načina življenja posegajo po sodobni tehnologiji.
Bodo monarhi v negotovih podnebnih razmerah še zmogli dolgotrajne selitve?
Fotograf se je na nenaseljenem otoku dokopal do spoznanja, da samota v resnici osvobaja.
Ob stoletnici Slovenskega etnografskega muzeja smo si ogledali njegovo dragoceno zbirko lesenih izdelkov.
Portreti Diane Markosian, ki je v Somalilandu spoznavala generacijo pogumnih deklet; posnetek ladje, ki ga je Renan Ozturk napravil med tvegano odpravo v južnem Atlanskem oceanu – in še množica drugih fotografij, ki so jih letos na različnih koncih sveta posneli fotografi National Geographica.
Pogled za zidove slovite palače Alhambra v španski Granadi.
So uničujoče poplave nova stvarnost ali le izjemen dogodek?
Kako s fotoaparatom ujeti najmanjše podrobnosti na drevesnih deblih, vejah, iglicah in storžih? Z mikroskopom, opremljenim z digitalnim zrcalnorefleksnim fotoaparatom.
Populacija karibujev, ki so se tisočletja selili po severnem delu Severne Amerike, se opazno krči.
Znanstveniki so dolgo domnevali, da otoški ognjenik Mount Michael, ki se dviga iz južnega Atlantskega oceana,
skriva redko lavno jezero. Da bi ga preučili, so se morali odpraviti na enega najodročnejših krajev na planetu.
Usodo ameriških priseljencev ponazarja zgodba družine, ki že 20 let živi v Chicagu.
Na Antarktiki sto ork uporablja metode lova, pri katerih je potrebna izjemna usklajenost.
Kako v boju s podnebnimi spremembami iz ozračja odstraniti ogromne količine ogljikovega dioksida?
Fotografovo neprizanesljivo zrenje v lastno notranjost.
Masni spektrometer za vesolje
Vesoljski teleskop Jamesa Webba, najboljši, kar jih je človek izdelal doslej, že raziskuje začetke vesolja.
Negostoljubni kraji na Zemlji razkrivajo, kakšno bi utegnilo biti življenje na lunah drugih planetov.
Fotograf je dokumentiral nastajanje Nasinega vesoljskega teleskopa Jamesa Webba. Fotografiranje je trajalo 12 let.
Luna je bila prvo postajališče na človekovem najobsežnejšem raziskovalnem popotovanju.
Pol stoletja pozneje smo vstopili v novo dobo raziskovanja in odkrivanja vesolja.
Znova pogledujemo proti Luni, a tudi proti drugim, bolj oddaljenim svetovom.
S programom Artemis namerava Nasa prvič po 50 letih ljudi spet poslati na
Luno.
Danes nemi pričevalci preteklosti, nekdaj pomembna središča.
Naravni rezervat Niassa v Mozambiku pomagajo ohranjati domačini.
Močvirski taksodiji, nekdaj varuhi okolja, so vedno bolj ogroženi.
Veličastno tišino ledenikov v Čilu vse pogosteje prekinja srhljivi jek izginjanja.
Jeruzalemsko Svetišče na skali je za pripadnike islama tretji najsvetejši kraj, pomembno vlogo pa ima tudi v judovski in krščanski tradiciji. Pravi arhitekturni biser po skoraj 1400 letih pri strokovnjakih še vedno zbuja osuplost. Hkrati je jabolko spora med Izraelci in Palestinci.
Kdo pri nas skrbi za gozdove?
Drzni poskus, s katerim si prizadevajo rešiti ogrožene vrste morskih psov.
Živimo v novi dobi raziskovanja, vendar se je ta šele dobro začela.
Pot po delu Kitajske, kjer ljudje živijo, kot so pred iznajdbo strojev.
Nova odkritja na najdišču fosilnih ostankov človeške vrste Homo naledi v Južnoafriški republiki.
Odprava do izjemnih skalnih umetnin globoko v kolumbijskem deževnem gozdu.
Iskanje rešitev za manj uživanja mesa prosto živečih živali.
O koristih preživljanja časa v naravi.
V Gili, zavarovanem območju divjine v jugozahodni Novi Mehiki.
Nov način napovedovanja prihodnjih izbruhov v italijanskih vodah.
Vasica v Braziliji slovi po sprejemanju drugačnosti in skrbi za skupnost.
Mlada država si prizadeva za mednarodno priznanje neodvisnosti.
Slonje populacije so ogrožene. Za to smo krivi ljudje. Širimo se v njihov življenjski prostor, gradimo naselja in ceste, krčimo gozdove, obdelujemo zemljo, iz slonovine izdelujemo okrasne predmete.
Čudesa v mavričnih odtenkih, ki proizvajajo trose, še vedno presenečajo raziskovalce.
Le malokdo ve, da znamo pri nas surovo svilo pridelovati že vsaj pol tisočletja.
Otroke staroselcev so nasilno iztrgali iz družin in jih zaprli v internate.
Prebivalstvo planeta se je v manj kot 50 letih podvojilo. Zdaj strokovnjaki ugotavljajo, da smo vrhunec morda že dosegli in da se utegne prebivalstvena krivulja v sto letih obrniti navzdol. To bo odvisno od spremenljivk, kot so podnebne spremembe in omejeni viri.
Najgosteje naseljeno afriško državo pestita pomanjkanje hrane in delovnih mest.
Vse nižja rodnost bo določala prihodnost svetovne velesile.
Segrevanje ozračja vse očitneje posega tudi v tek časa v naravi.
O projektu renaturacije presihajočega jezera.
Pred nami je konferenca, ki bo odprla aktualne teme s področja digitalnega poučevanja v šolstvu ter gostila vrhunske domače in tuje predavatelje. Govorili bomo o vključevanju in prednostih digitalnega poučevanja, izpostavili primere dobrih praks in preizkusili najnovejše tehnične inovacije. KDAJSobota, 25. 3. 2023, 8.00–16.00 KJEBrdo pri Kranju, kongresni center Oglejte si celoten program konference. *Prijava […]
Libanon skuša prebroditi krizo po hudem gospodarskem zlomu.
Umetnine nekateri muzeji že vračajo v države, iz katerih izvirajo. Morda se s tem začenja novo obdobje sodelovanja.
Tudi na Škotskem višavju je vse topleje in nejasno je, kako bo to vplivalo na planinske zajce.
Čeprav pajki ne uživajo slovesa najprikupnejših živali, so presenetljivo raznoliki in lepi.
Ko načela reportažne fotografije zaživijo v upodobitvah gledaliških predstav.
Mars bo brez dvoma prvi planet, na katerem se bomo naselili.
Med sanjači, ki si na rdečem planetu predstavljajo novi dom za človeštvo.
Bodo gradbeni materiali, znani iz preteklosti, kos vročini v prihodnosti?
Severnoameriške morske vidre so si opomogle – a brez zapletov ne gre.
Origami, stoletna umetnost pregibanja papirja z zapletenimi vzorci, že dolgo navdihuje umetnike. Zdaj pomaga utirati tudi nove poti v znanosti in tehnologiji.
Kako bo Japonska odpravila težave, značilne za hitro starajočo se družbo?
Ljudje že stoletja sanjajo o večni mladosti. Lahko staranje upočasnimo ali proces morda celo obrnemo? Znanstveniki iščejo odgovor.
Kraljevina Mustang, ki je dolgo prepovedovala vstop tujcem, se odpira.
Prebivalci Floride skušajo preprečiti izumrtje nežnih velikanov.
Spretne bolivijske rolkarke z nastopi v krilih pollera dajejo temu športu poseben čar.
Kako združiti studijsko portretiranje s predstavitvijo dela naših vrhunskih znanstvenikov?
Dr. Zvezdan Pirtošek v svojem širokem pogledu na družbo in posameznika zelo poudarja pomen dobrih medčloveških odnosov, ki jih hitro začutimo (ali pa ne) tudi v odnosu do starejših.
Haarbergova je na Madeiri posnela 522 fotografij. Urednik fotografije Kurt Mutchler je imel težavno nalogo, ko jih je izbiral za objavo.
Najobsežnejši požar v zgodovini Slovenije je opomin na podnebne spremembe, katerih učinki nas ogrožajo, z njim pa je povezana tudi zgodba o človekovem prizadevanju za ohranitev narave, domov in življenj.
Pokukajte v zakulisje življenja naših fotografov!
Svoje fotografe smo poslali dokumentirat svet in čas, v katerem živimo. V tej tematski številki vam predstavljamo njihove najboljše fotografije in najzanimivejše zgodbe.
Naši uredniki so fotografe povprašali po izkušnjah s terena. Tu je nekaj njihovih odgovorov.
Kakšne podobnosti med
živim in neživim svetom
razkriva vrstični elektronski
mikroskop?
Lanski izbruh na La Palmi je bil poštena lekcija iz življenja pod ognjeniki.
Zavarovani koralni grebeni, že skorajda uničeni zaradi podnebnih sprememb, so si neverjetno opomogli.
Z nepričakovanim odkritjem Tutankamonove grobnice smo pred stoletjem dobili vpogled v zlato preteklost Egipta. Država zdaj v Vélikem egiptovskem muzeju postavlja na ogled bogastvo mladega faraona.
Slovenske fotografe je z naravovarstvenicami povezal projekt, s katerim želijo skupaj ozaveščati o pomenu varovanja vodotokov.
V dokumentarnem filmu »Trohnenje 2022«, ki sta ga v Nubskih gorah posnela avtorja Tomo in Bojana Križnar, prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj skritem in pozabljenem delu sveta. Film bo na sporedu večkrat, vabljeni k ogledu: Na Festivalu Slovenskega filma v Portorožu, […]
Od sočutnih podgan do ogorčenih opic – strokovnjaki ugotavljajo, da so nekatere živali sposobne prav tako zapletenega čustvovanja kot človek. Razlika je v tem, da mi o svojih občutjih lahko govorimo.
Popotovanje po glavni cesti oziroma tistem, kar je po uničujoči vojni ostalo od nje.
Podnebne spremembe ogrožajo tudi čarobni podzemni svet alpskih ledenih jam.
Potomci ljudi, ki so se z begom rešili iz suženjstva, se še vedno borijo proti zatiranju.
Svet drobnih bitij pod povečavo potrpežljivega, tehnično izurjenega makrofotografa.
Če kliknete na gumb »Dovolim samo nujne piškotke«, boste dovolili uporabo le nujnih piškotkov; če kliknete na gumb »Dovolim vse piškotke«, pa boste sprejeli vse piškotke. S klikom na gumb »Nastavitve piškotkov« lahko nastavite posamezne piškotke.
Dovolim samo nujne piškotkeDovolim vse piškotkeVeč o piškotkihNastavitve piškotkovUporabljamo nujne in druge piškotke (več o piškotkih). Nujni piškotki so obvezni, ker zagotavljajo pravilno delovanje strani. Druge piškotke uporabljamo, da izvemo, da ste obiskali naše spletne strani, kako komunicirate z nami, da obogatimo vašo uporabniško izkušnjo in da prilagodimo vaš odnos do naše spletne strani.
Za več informacij ali nastavitve kliknite na naslove različnih kategorij. Če blokirate nekatere vrste piškotkov, to lahko vpliva na vašo izkušnjo z našimi spletnimi stranmi in storitvami, ki jih ponujamo
Ti piškotki so nujno potrebni za zagotovitev storitev, ki so na voljo na naši spletni strani in za uporabo nekaterih njenih funkcij.
Piškotke lahko vedno blokirate ali izbrišete, tako da spremenite nastavitve brskalnika in prisilno blokirate vse piškotke na tej spletni strani. Vendar vas bo spletna stran vsakič znova, ko jo obiščete, opozorila na sprejem/zavrnitev piškotkov. Če blokirate piškotke, bo to vplivalo na delovanje naše spletne strani.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Uporabljamo tudi različne piškotke zunanjih ponudnikov ali naše lastne. Ti piškotki lahko zbirajo osebne podatke, kot je vaš IP-naslov, zato vam na tem mestu omogočamo, da jih blokirate. To lahko močno zmanjša funkcionalnost in videz naše spletne strani. Spremembe bodo začele veljati, ko boste ponovno naložili stran.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Podrobneje si lahko o nastavitvah zasebnosti preberete v naši Izjavi o varstvu osebnih podatkov.
Izjava o varstvu osebnih podatkov