V podnebnih modelih Kongovska kotlina desetletja ni bila upoštevana. Nova skupina raziskovalcev, ki so odraščali v Srednji Afriki, zdaj odpravlja to pomanjkljivost. Njihova odkritja korenito spreminjajo naše razumevanje, kako je mogoče zavarovati planet.

V zgodovinskih opisih znamenitih nordijskih bojevnikov so stoletja prevladovali moški in zgodbe o njihovih sijajnih bojnih junaštvih. A nedavne raziskave kažejo, da so se v bojih odlikovale tudi nekatere Vikinginje in da so bile zunaj bojišč prav tako vplivne.

Čredi z bogato zgodovino je pod skrbništvom staroselcev zagotovljena varnejša prihodnost.

Mojstri z nadgrajevanjem starodavnega kamnoseškega znanja obnavljajo groteskne kipe na yorški stolnici.

Na vrhuncu hladne vojne so Američani pod arktičnim ledom zgradili jedrsko oporišče. Kaj se je dogajalo v njem?

Leta 1915 je morje pogoltnilo ladjo Endurance (Vzdržljivost) britanskega raziskovalca Ernesta Shackletona in več desetletij ni nihče vedel, kje je. Preberite, kako je skupina vztrajnih raziskovalcev končno našla razbitino.

Planet se vse hitreje segreva, znanstveniki pa odkrivajo, kako bi bilo mogoče vsemu človeštvu v prid izkoristiti izjemno odpornost teh puščavskih rastlin.

Pridelovalci čaja visoko na kitajski gori Jingmai se oklepajo starodavnih postopkov, zavračajo sodobno kmetovanje in pridelujejo vrhunski čaj, ki še nikoli ni bil bolj priljubljen.

Pingvinov skok z ledene police. Izbruh ognjenika privabi množice. Mrk zatemni popoldansko nebo. Fotografi National Geographica potujejo po svetu, da bi v objektiv ujeli čudesa z vseh koncev planeta in duha časa. Predstavljamo vam letni izbor njihovih najboljših stvaritev.

Nekoč majhna arktična raziskovalna postaja na norveškem Svalbardu je prerasla v cvetoče znanstveno središče.

Kaj se zgodi, ko se dva izmed najboljših plezalcev na svetu odpravita na 4200 kilometrov dolgo odisejado, h kateri sodi kolesarjenje, jadranje, raftanje in veslanje do vznožja ene najmogočnejših gora v Ameriki? Še ne tako davno so se najboljši plezalci na svetu v precejšnji anonimnosti vzpenjali na veličastne vršace. A dva najboljša v tem športu […]

Kako človeške dejavnosti, od kmetijstva do črpanja nafte, preoblikujejo deževni gozd.

V odročnem bolivijskem kanjonu se skriva redko videno okolje s kristalno čistimi vodami.

Lovec na dinozavre Paul Sereno je v Goberu v Nigru, globoko v Sahari, po naključju naletel na največje kamenodobno grobišče v Afriki. Več kot dve desetletji pozneje si ne more kaj, da se ne bi vračal tja.

Paleontologi so na skalnatem območju v južnem Utahu deset let skrbno izkopavali posamezne dele dinozavra in sestavljali mogočno okostje. Rekonstruirani primerek bo jeseni na ogled v losangeleškem muzeju.

Francosko reko Seno so zaradi poletnih olimpijskih iger po več desetletjih temeljito očistili. “Naš namen je vam, nam ali komurkoli drugemu v Parizu omogočiti plavanje v Seni,” pravijo.

Nekaterim se zdijo netopirji preprosto srhljivi. Druge skrbijo bolezni, ki jih morda prenašajo. Toda po mnenju raziskovalcev so pravo čudo: spretni letalci, odporni proti boleznim – in ključni za ekosisteme.

Fotografinja si je za temo izbrala jahalke, ki ohranjajo mehiško tradicijo ženskega rodea.
Nosijo barvite obleke in jezdijo postrani, za navdih pa so jim borke iz časov mehiške revolucije. V ekipah po osem uprizarjajo prave baletne točke na konjih – pogosto v galopu.

Taljenje ledenikov v perujskih Andih pomembno vpliva na vodne vire gorskih skupnosti. Domiselni staroselci so razvili rešitev za preusmeritev vode, da bi jo ohranili za takrat, ko bi jo potrebovali.

Kečujski glasbeniki uporabljajo hiphop kot izrazno sredstvo, s katerim predstavljajo svoj jezik in kulturo.

Pogovor s predstavniki nenormativnih skupnosti v Nigeriji o ustvarjalnosti in upornosti.

Za ljudi, razseljene zaradi vojn in spopadov, je ohranjanje dragocenih knjig življenjsko pomembno. Za številne je to način ohranjanja identitete.

Za ameriške staroselce so bile skale tisočletja slikarsko platno. Zdaj so uvrščene med bogato kulturno dediščino, strokovnjaki pa odkrivajo nove in nove umetnine.

Bistri vodotoki, ki tečejo po kredi – dobro prepustni karbonatni kamnini – so priljubljeni ne le med ribiči, ampak tudi med pesniki.

Mikologi pozivajo, naj “funga” (to je nov izraz za regionalno populacijo gliv) dobi prav toliko raziskovalnih sredstev in enako raven varovanja biotske raznovrstnosti, kot jo imata flora in favna.

V Varni, mestu ob Črnem morju v današnji Bolgariji, so pred skoraj sedmimi tisočletji pokojnike pokopavali s presenetljivo množico artefaktov. Raziskovalci so tam našli najstarejše znano zlato, ki so ga obdelale človeške roke.

Severnoameriški kričavi žerjavi se vsako jesen odpravijo na 4000 kilometrov dolgo pot iz Kanade proti obalam Mehiškega zaliva v Teksasu in se šest mesecev pozneje vrnejo.

Lisastih hijen se drži zlovešč sloves, vendar raziskovalci ugotavljajo, da so bistre, prilagodljive in nadvse spretne lovke.

V temnih prostranstvih oceanov so se naselila nenavadna bitja.

Steklo, trda, a krhka snov, ki je postala nepogrešljiva za človeštvo.

Zaradi vse toplejših zimskih obdobij imajo mladiči grenlandskih tjulnjev vse manj možnosti za preživetje.

Alžirska Sahara je območje, ki upravičeno velja za največji muzej prazgodovinske umetnosti na svetu.

Staroselci v Amazoniji pri varovanju tradicionalnega načina življenja posegajo po sodobni tehnologiji.

Fotograf se je na nenaseljenem otoku dokopal do spoznanja, da samota v resnici osvobaja.

Portreti Diane Markosian, ki je v Somalilandu spoznavala generacijo pogumnih deklet; posnetek ladje, ki ga je Renan Ozturk napravil med tvegano odpravo v južnem Atlanskem oceanu – in še množica drugih fotografij, ki so jih letos na različnih koncih sveta posneli fotografi National Geographica.