Zora zlate dobe

Če ljudi povprašate,
kje misijo, da je bil najden največji
in najstarejši zlati zaklad na svetu,
bodo najbrž omenili območja
najstarejših civilizacij.
Morda v Egiptu, kjer so
legendarne faraonske grobnice?

Toda presenetljiv odgovor se glasi, da je bil največji in najstarejši zlati zaklad najden severneje – v Varni, mestu ob Črnem morju v današnji Bolgariji.

“Razlago poskušamo najti že desetletja,” pravi Vladimir Slavčev iz Arheološkega muzeja v Varni. “Za obstoj civilizacije, kot jo razumemo danes, so potrebni monumentalna arhitektura, pisava … dokazi o tem, čemur pravimo državna struktura. Obstajati mora zveza ljudi na velikem ozemlju, ki živijo skupaj in pod isto vladavino. Izkopavanja v Varni kažejo, da je bila tamkajšnja kultura na tej poti – obstajali sta družbena struktura in hierarhija. Pojavila se je struktura oblasti, ki je dosegla neko točko, nato pa je družba razpadla.”

Eden od mogočih razlogov za ta razpad je povezan s podnebnimi spremembami. Po ledeni dobi je začela povprečna letna temperatura naraščati, ledeniki so se talili, zaradi tega se je zvišala gladina morja in podtalnice. Paleoklimatske raziskave so v zadnjih desetletjih pokazale, da so se ti procesi nadaljevali tudi v 5. tisočletju pr. n. š. Obdelovalna zemlja v bližini rek in jezer se je zamočvirila, pridelek je bil vse slabši. Ljudje so ostali brez sredstev za preživljanje in so se bili prisiljeni preseliti drugam. Do konca 5. tisočletja pr. n. š. se je poselitev z obale Črnega morja preusmerila v notranjost Balkanskega polotoka. Del prebivalstva se je preselil v Rodopsko gorovje, nekaj ga je odšlo na ozemlje današnje Madžarske. Do začetka 4. tisočletja pr. n. š. se ni ohranila niti ena naselbina – dediči te kulture torej tam niso več živeli.

Mogoče je tudi, da je propad varnske družbe povzročilo kaj drugega. Poleg drugih dejavnikov – podnebnih sprememb, morebitnih epidemij – bi bil po mnenju arheologa Kalina Dimitrova vzrok lahko tudi to, da je samo zlato postalo sporno. Pridobivanje in predelava te mehke kovine ter izdelava predmetov iz nje so morda prinesli koristi voditeljem skupnosti, niso pa ublažili najhujše težave: skrbi za preživetje. “Vse to kopičenje bogastva je zelo neproduktivno,” pravi. 

“Kopičenje zlata vodi v siromašenje virov in izčrpava družbo.”