Območje somraka

Zoologinja Osbornova preučuje nevretenčarje v Smithsonovem naravoslovnem muzeju v Washingtonu in kar dobro pozna ta fantastična bitja, ki živijo v tako imenovanem območju somraka – temnih plasteh oceana na globini od 200 do 1000 metrov. Zadnjih 25 let jih preučuje na daljavo ob pomoči s kamerami opremljenih robotov. V globine se je z globokomorsko podmornico večkrat spustila tudi sama. Skupaj s sodelavci je denimo dognala, zakaj je koža rib iz območja somraka tako globoko črna in kako je lahko telo postranic iz rodu Cystisoma tako prozorno, da so skoraj popolnoma nevidne. “Vsakič, ko se odpravimo v te globine, naletimo na kaj novega,” je povedala.

Območje somraka je zaradi razmer, ki vladajo v njem, težko dostopno, preučevanje je zato povezano z visokimi stroški. Ta del morja, imenovan tudi mezopelagično območje, zavzema petino celotne prostornine svetovnih oceanov in je večinoma še popolnoma neraziskan. Začne se na globini, kjer fotosinteza ni več mogoča, in sega do globine, kjer se porazgubijo še zadnji ostanki sončne svetlobe in zavlada popolna tema. Človeku v podmornici se zdi ta svet povsem črn, a tamkajšnji prebivalci so razvili najrazličnejše zvijače, da se lahko gibljejo v temi in se obenem izognejo plenilcem v odprtem oceanu. “Tam vidimo živali najrazličnejših oblik in velikosti: prozorne, odsevne, rdeče in popolnoma črne,” je povedala Osbornova. “Isto težavo rešujejo na vse mogoče načine.”

Ta “svet prividov” jo posebej privlači – zaradi biotske raznovrstnosti, za katero še ne vemo, kolikšna je, pa tudi, ker želi raziskati, kako lahko živa bitja preživijo v tako skrajnih razmerah. Čeprav so organizmi iz območja somraka na prvi pogled morda videti kot bitja z drugega planeta, raziskovalci družno ugotavljajo, da so nadvse pomembni za zagotavljanje zdravja vseh oceanov in ohranjanje podnebnega ravnovesja na planetu.

“Res je zelo pomembno, da ugotovimo, kaj se tam dogaja in katera bitja tam živijo, kaj počnejo, s čim se prehranjujejo, koliko iztrebkov ustvarijo, kje umirajo,” je dejala. Vse očitneje je tudi, da se celo v tem odročnem delu oceana vedno bolj kaže vpliv človekovih posegov, zato je boljše razumevanje delovanja celotnega ekosistema še pomembnejše, kot je bilo doslej.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.