Hobotnice in njihove skrivnosti

Z izsledki najnovejših raziskav se spreminja naš
pogled na te bistroumne, prilagodljive glavonožce.

Fotografija: Garry Bell, OCEANWIDE IMAGES

Ni čudno, da hobotnice (od krakna do Ursule v Mali morski deklici) s trebušastim plaščem, gibkimi lovkami in oblaki črnila že stoletja burijo človeško domišljijo. A naj so ti glavonožci videti še tako čudaški, so v resnici nadvse bistroumni, zvedavi in očarljivi. Fotograf David Liittschwager je več tednov prebil v laboratoriju Rogerja Hanlona na Oceanografskem inštitutu v Woods Holu v Massachusettsu in v laboratoriju Anne Di Cosmo na Univerzi Friderika II. v Neaplju v Italiji in jih lovil v objektiv. Dokumentiral je, kako spreminjajo barvo in teksturo kože, izbirajo hrano in raziskujejo svoje akvarijsko domovanje. Ugotovil je, da je njihova koža občutljiva za svetlobo in da okušajo in “vohajo” z osmimi lovkami, na vsaki od njih pa je po več sto priseskov. Raziskovanje hobotnic – znanih je približno 300 vrst – prinaša številne koristi, od razumevanja evolucijskega izvora človeških možganov do tega, da smo si sposobni predstavljati nezemeljsko obliko inteligence.

OSTRI VID
Podobno kot ljudje imajo glavonožci kameram podobne oči,
pri katerih se svetloba zbira v leči. Dvopikasta hobotnica je
dobila ime po lažnih očescih, modrih pikah, s katerima prestraši
plenilce, če se ji preveč približajo; prave oči so više na telesu.

MOČ LOVK
Z upogibanjem, iztegovanjem, sukanjem in krčenjem lovk si
pomagajo pri plavanju, premikanju predmetov in obvladovanju
plena. Inženirji bi lahko kombinacijo mišic, živcev in priseskov
vzeli za zgled pri snovanju mehkih robotskih sistemov.

PRILJUBLJENI PLEN
Hobotnice se prehranjujejo z različnimi ribami, mehkužci in raki, vendar imajo nekatere vrste hrane raje kot druge.
Kadar so tej samici navadne hobotnice ponudili škatlo z ladinko, inčunom in klapavico, si je vedno izbrala inčuna.