Pod zvezdami

“V svet fotografije sem vstopil zaradi narave svojega dela,” pravi Jeseničan Aleš Krivec, po izobrazbi računalničar, ki se poklicno ukvarja s spletnim oblikovanjem.

Ker sem znal najbolje presoditi, kakšne svetlobne učinke in kontraste potrebujem na fotografiji, sem se odločil, da bom poskušal vsaj nekatere napraviti kar sam. Pri izdelavi predlog WordPress sem namreč potreboval različne tematske fotografije. ”Veliko večino fotografskega znanja je pridobil iz spletnih videov. “Kar zadeva teoretično znanje, mislim, da se je danes tako rekoč vsega mogoče naučiti na spletu.” Dodaja, da je to seveda osnova, nato pa je treba čim več fotografirati. 

Pod zvezdami
Nočni pogled izpred koče pod Stolom. Poldrugo uro po sončnem zahodu so na obzorju še opazne njegove barve. Medtem ko je na gori že nekaj časa vse mirno, v dolini še vlada vrvež.



“Tvoja naloga je, da si skoraj vsako jutro kje zunaj, potem pa doma fotografije pregleduješ in jih analiziraš. Ta cikel ponavljaš v nedogled in nekega dne se ti zazdi, da zdaj pa res že delaš kar dobre fotografije.” Da so Krivčeve fotografije “kar dobre”, pričajo številne visoke uvrstitve na natečajih in nagrade z njih. Bil je denimo fotograf leta 2017 po izbiri revije Digitalna kamera, leta 2018 je bil skupni zmagovalec natečaja “Narava”, ki ga tradicionalno razpisuje kočevsko Fotografsko društvo Grča.

Še v večje zadovoljstvo in ponos mu je uvrstitev njegove fotografije med deset najboljših na natečaju podjetja Sony v kategoriji “Pokrajina”.Studijska fotografija, moda ali portreti ga niso nikoli pritegnili, zato pa ga je toliko bolj vleklo v naravo. “Ko sem začel fotografirati, se kar nisem mogel ustaviti,” z nasmeškom pripoveduje, kako so ga začele pred dobrimi petimi leti vase srkati v objektiv ujete podobe. Tedaj si je kupil prvi zrcalnorefleksni fotoaparat.

Pod zvezdami

Snežna idila na Pokljuki. Leseni objekt sredi jase osvetljuje topla svetloba sveče, ki jo je postavil fotograf, drevesa pa luči iz bližnje koče.


“V nekaj mesecih je to preraslo v pravo obsedenost. V gore sem hodil zgodaj zjutraj tudi po trikrat, štirikrat na teden; to se je odlično ujemalo z mojim siceršnjim navdušenjem nad njimi.”Začel je tako kot večina, s fotografiranjem najbolj fotogeničnih krajev, recimo Bleda in Bohinja. Tam je, kot pravi, najlaže narediti soliden posnetek. “Tudi če napraviš kaj malo narobe, je fotografija še vedno vsaj za silo dobra. Zato se mi takšni kraji zdijo primerni za učenje.” Po nekaj letih pridobivanja izkušenj pa se je začel osredotočati predvsem na “iskanje mikrolokacij in fotografiranje minimalističnih prizorov v pokrajini”.