Azijci v Ameriki
Standup komik Hari Kondabolu, Američan indijskega rodu, je ravno povedal šalo o tem, kako se v Ameriki godi rjavopoltim, ko je nekdo zmotil zabavni nastop. “Hvala, pridite še kdaj!” so zadonele posmehljive besede, izgovorjene z močnim lažnim indijskim naglasom. Milijoni oboževalcev Simpsonovih bi v njih takoj prepoznali značilno poved Apuja Nahasapeemapetilona, ki je v televizijski nanizanki brezsramno upodobljen kot rasni stereotip: varčen, precej brezvesten, nekoliko klečeplazen lastnik indijske trgovinice.
Kondabolu je poved, ki jo je zaslišal med enim od nastopov oktobra 2015, prav dobro poznal. Kakor številni prebivalci ZDA z južnoazijskimi koreninami je bil že med odraščanjem neštetokrat tarča takega posmehovanja. Tokrat je jezo z nasmeškom na ustih prelil v odrezav odgovor. “Poznam vas iz srednje šole, čeprav se ne poznava,” je pokazal na človeka, ki je zmotil nastop. “Gospod, zaradi takih, kot ste vi, sem postal komik.”
Nekatere hindujske poroke so tudi v Ameriki enako razkošne kakor v Indiji. Radha Desai, oblečena v tradicionalno lehengo, v kalifornijskem mestu Irvine stopa na poročni oder, kjer se bo poročila z Nealom Patelom (na sliki ga ni), ki je tako kot ona Američan, katerega predniki prihajajo iz Gudžarata. Desaijeva je zdravnica, odraščala pa je v Južni Kaliforniji; Patel, zdravnik internist, je otroštvo preživel v Orlandu na Floridi.
Kondabolu je 35-letnik deškega videza z grivo valovitih temnih las in okrogloličnega obraza, zaradi katerega je ves čas videti, kot da ga vse po malem zabava. Njegova prijaznost je v nasprotju z ostrino šal, ki jih pripoveduje. “Ker sem vedel, da se nam zaradi naglasa vsi posmehujejo, me je zelo skrbelo, kako bi bilo, če bi moral kdaj koga seznaniti s svojci,” je pripovedoval o mladostniških letih, ko sem se z njim in njegovimi starši, priseljencema Ravijem in Umo, sestal v newyorški četrti Queens.
Odzval se je tako, da je našel poseben komedijantski izraz, ki ga uporablja za obračunavanje s karikiranimi, enodimenzionalnimi upodobitvami rjavopoltih ljudi v ameriških medijih in popularni kulturi. Iztočnico za eno prvih šal je dobil, ko je ob sliki diamanta koh-i-noorja, ki sodi med britanske kronske dragulje, prebral, da naj bi bili ta dragoceni kamen našli v Indiji sredi 19. stoletja. “Pa ja. Kar tako so ga našli v Indiji. Niso ga vzeli. Preprosto našli so ga tam.” Ker Indijci niso imeli pojma, kaj so diamanti, razpreda, “mleli so jih v kari in kuhali diamantni birjani, dokler na srečo niso prišli Angleži”. V drugi šali je pripovedoval, kako se je, kadar sta bila z bratom nadležna, mama pretvarjala, da po telefonu kliče agencijo za posvojitve. “Nekega dne sva odkrila, da ne kliče nikogar, in ko je spet uprizorila to predstavo, sem ji rekel, da bom poklical imigracijsko službo, in potem je bilo tega konec.”
Kliknite na sliko za povečavo.
konda bolu u ž i va ob omenjanj u prav tistih rasnih stereotipov, ki mu gredo na živce, saj s tem ruši predsodke. “Ko se toliko uveljaviš, da lahko pripoveduješ svoje zgodbe, je to velik uspeh,” je povedal. “Zagotovil si si nadzor.” Z dokumentarnim filmom Težava z Apujem (The Problem With Apu), ki se začne s posnetkom njegovega odgovora tistemu posmehljivcu na nastopu, se je vrnil na začetek poti poklicnega satirika.
V filmu ugotavlja, da je Apu rasističen lik. Smešno se mu zdi, da je ena najbolj znanih televizijskih upodobitev Američanov indijskega rodu karikatura, ki ji posoja glas “belec, ki je slišati kot belec, ki se norčuje iz mojega očeta”. (Nanizanko Simpsonovi predvaja Fox TV, ki je v lasti korporacije 21st Century Fox, večinskega lastnika družbe National Geographic Partners.) Kondabolu je eden številnih Američanov, pripadnikov druge generacije priseljencev iz Južne Azije, ki so se v preteklih nekaj letih prebili v ospredje v ameriški mainstreamovski komediji in so pretežno indijskega rodu.
Njihov uspeh lahko štejemo za pomembno prelomnico pri vključevanju prebivalcev južnoazijskega rodu v ameriško družbo. Ko brskajo po svojih priseljenskih izkušnjah in jih preobražajo v šale, izražajo samozavest, kakršne številni priseljenci prve generacije niso imeli. Razlog za večjo opaznost južnoazijskih Američanov v popularni kulturi je vzpon te razmeroma nove priseljenske skupnosti na različnih področjih ameriškega življenja – v znanosti, medicini, tehnologiji, gospodarstvu ter vse bolj v politiki in javnih službah, kot kaže tudi primer Ravinderja S. Bhalle, od letos župana mesta Hoboken v zvezni državi New Jersey s pretežno belskim prebivalstvom. Novi župan kot številni sikhi nosi turban.
Južnoazijci so zadnja leta ena od najhitreje rastočih priseljenskih skupnosti v ZDA, saj se je njihovo število od leta 2000 do 2015 povečalo z 2,2 na 4,9 milijona. Približno 80 odstotkov jih je Indijcev, pri katerih je povprečni letni dohodek na gospodinjstvo 100.000 $ – skoraj dvakrat več od povprečja vseh ameriških gospodinjstev.